á 1 -- in -ja m ( ā )
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a ; mali a ; veliki A ; od a dalje ; dva a-ja ; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ; od a do ž od začetka do konca, vse ; pog. ena a prvovrsten
lit. rima aabb zaporedna rima ; mat. 2a + 3b

à 2 [ à in á ] prisl. ( ȁ; ȃ )
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

à 3 člen. ( ȁ )
pog. izraža veliko mero povedanega; ali 1 , to : a bo gledal!

a 4 člen. , pog.
uvaja vprašanje; ali 1 , kaj 4 : a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

a 5 vez. , knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , toda , vendar : prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj ; to so besede, a ne dejanja ; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel ; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko ; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in , pa 2 : sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

á 6 in à medm. ( ā; ȁ )
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

a... ali à... predpona v sestavljenkah ( ȁ )
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost ; asepsa, ateizem

ábak tudi ábakus -a m ( ȃ )
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

abalienácija -e ž ( á )
alienacija

abalienacíjski -a -o prid. ( ȋ )
alienacijski : abalienacijski proces

abbé -ja [ abé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

abc tudi abecé -- [ prva oblika abẹcé in abəcə̀ ] m ( ẹ̑; ə̏ )
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda : učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

abderít -a m ( ȋ )
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

abderítski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

abderítstvo -a s ( ȋ )
ekspr. omejenost , ozkosrčnost : v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

abdicírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

abdikácija -e ž ( á )
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

abdikacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

abdómen -mna tudi -a m ( ọ̄ )
anat. trebuh : bolečine v abdomnu
// zool. zadek

abdominálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
med. abdominalni tifus trebušni tifus

abdúkcija -e ž ( ú )
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

abece gl. abc

abecéda -e ž ( ẹ̑ )
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet ; klicati dijake po abecedi ; urediti po abecedi ; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo ; č je četrta črka slovenske abecede
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati ; spoznati abecedo medicine

abecédar 1 -ja m ( ẹ̑ )
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

abecedár 2 -ja m ( á )
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

abecédarček -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

abecédarica -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. učenka, ki se uči abecede:

abecédarski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

abecédarstvo -a s ( ẹ̑ )
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

abecéden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov ; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven , temeljen : menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecedírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

abecédnica -e ž ( ẹ̑ )
zastar. prvo berilo, abecednik:

abecédnik -a m ( ẹ̑ )
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik ; brati iz abecednika

abecédniški -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

ábelstvo -a s ( ā )
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

aberácija -e ž ( á )
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

aberacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

abesínski -a -o prid. ( ȋ )
etiopski : abesinska kultura

àbiogenéza -e ž ( ȁ-ẹ̑ )
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

àbiótičen -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

àbiótski -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ ) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja ; biotski in abiotski stres

abisálen -lna -o prid. ( ȃ )
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski , globokomorski : abisalni sedimenti

abituriènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ ) knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

abituriêntka tudi abituriéntka -e ž ( ē; ẹ̄ ) knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije

abituriêntski tudi abituriéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

ablácija -e ž ( á )
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

ablaktácija -e ž ( á )
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

áblativ -a m ( ȃ )
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

áblativen -vna -o ( ȃ )
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

àbnormálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden , nepravilen : to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

àbnormálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost , nepravilnost : pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

abnórmen -mna -o prid. ( ọ̑ )
1. abnormalen : abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

abnormitéta -e ž ( ẹ̑ )
abnormalnost : čustvene abnormitete

abnórmnost -i ž ( ọ̑ )
abnormalnost : abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

abolícija -e ž ( í )
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

abolicíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

abolicioníst -a m ( ȋ )
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

abolicionístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci ; abolicionistično gibanje

abolicionízem -zma m ( ī )
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

abolírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

abonènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik : biti abonent ; abonenti imajo popust ; sprejemati abonente ; menza ima veliko abonentov
gled. abonent reda B

abonêntka tudi abonéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica 2 : abonentka prestižnih revij
gled. abonentka je podaljšala abonma

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika ; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

aboníranec -nca m ( ȋ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik : gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

abonírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano ; abonirati se v gledališču

abonmá -ja m ( ȃ )
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma ; opera razpisuje abonmaje ; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
gled. premierski abonma ; abonma reda B

abonmájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert ; abonmajska predstava / abonmajski razpis

aborigin tudi aborídžin -a [ prva oblika aborígin in aborídžin ] m ( ȋ )
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [ prva oblika aboríginski in aborídžinski ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost ; aboriginska skupnost ; aboriginska plemena

abortírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
med. imeti abortus; splaviti 1 : ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

abortív -a m ( ȋ )
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

abortíven -vna -o prid. ( ȋ ) med.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

abórtus -a m ( ọ̑ )
med. prekinitev nosečnosti; splav 1 : imela je že več abortusov ; naredili so ji abortus ; spontan, arteficialni abortus ; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg , zvrg

ábota -e ž ( á )
star. nespamet , neumnost : takšna ljubosumnost je največja abota ; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

áboten -tna -o prid. ( á )
star. nespameten , neumen : ne bodi abotna / pregnati abotne misli ; abotno početje

ábotnež -a m ( á )
star. aboten človek, neumnež:

ábotnica -e ž ( á )
star. abotna ženska, neumnica:

ábotnik -a m ( á ) star.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

ábotnost -i ž ( á )
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost , neumnost : pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti ; izbij ji abotnosti iz glave

ábraham in Ábraham -a m ( ȃ ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama ; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

ábrahamka -e ž ( ȃ ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki ; mladostna abrahamka

Ábrahamov -a -o prid. ( ȃ )
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let ; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

ábrahamovec -vca m ( ȃ ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu ; srečanje abrahamovcev ; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

ábrahamovka -e ž ( ȃ ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah ; mladostna, živahna abrahamovka

abrakadábra -e ž ( ȃ )
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

ábranek -nka m ( ȃ )
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

abrazíja -e ž ( ȋ )
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

abrazíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov ; abrazijska obala / abrazijski instrument

abrazív -a m ( ȋ )
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

abreviatúra -e ž ( ȗ )
okrajšava : ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk ; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

abrúpten -tna -o prid. ( ȗ )
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

ABS -- in -a [ abẹès in abeès -êsa ] m ( ȅ ȇ ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS ; štirikolesni pogon z ABS-om ; prvi del zloženk: ABS-sistem ; ABS-volan ; ABS-zavore

abscés -a m ( ẹ̑ )
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

abscísa -e ž ( ȋ )
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

abscísen -sna -o ( ȋ )
pridevnik od abscisa: abscisna os

absénca -e ž ( ẹ̑ )
izostanek , odsotnost : dijak ima neopravičene absence
med. krajša nezavest

absénčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od absenca:

absentírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

absentízem -zma m ( ī )
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju ; ugotavljanje vzrokov absentizma

absínt -a m ( ȋ )
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint ; čaša absinta

absolúcija -e ž ( ú )
rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza : dati, dobiti absolucijo

absolut gl. absolutum

absolúten -tna -o prid. ( ȗ )
1. popoln , vsestranski : absoluten mir ; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen , nesporen : absoluten prvak ; absolutna premoč
3. neomejen , absolutističen : absolutni vladar ; absolutna državna oblast
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega ; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti ; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura ; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino ; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov ; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova ; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd ; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak ; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m 3 zraka

absolutíst -a m ( ȋ )
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

absolutístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim ; absolutistična vlada

absolutizácija -e ž ( á )
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

absolutízem -zma m ( ī )
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem ; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

absolutizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

absolutizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati ; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolútnost -i ž ( ȗ )
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja ; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

absolutórij -a m ( ọ́ )
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

absolútum in absolút -a m ( ȗ )
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

absolvènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

absolvêntka tudi absolvéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture

absolvêntski tudi absolvéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od absolvent: absolventski večer

absolvírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati , preštudirati : absolvirati snov za prvi razred

absorbíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

absorbírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz. sprejemati vase; vpijati , vsrkavati : les absorbira vlago ; absorbirati pline, svetlobo ; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo ; mesto je absorbiralo vse priseljence ; absorbirati znanje tujih jezikov ; to delo ga je vsega absorbiralo

absórpcija -e ž ( ọ́ )
fiz. vpijanje , vsrkavanje : absorpcija plinov, svetlobe, žarkov ; sposobnost absorpcije ; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

absorptíven -vna -o prid. ( ȋ )
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

absorptívnost -i ž ( ȋ )
sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa

abstinénca -e ž ( ẹ̑ )
odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco ; zakonska abstinenca ; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba , nesodelovanje : abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

abstinénčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika ; abstinenčno društvo

abstinènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent ; popoln, strog abstinent

abstinêntka tudi abstinéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka

abstinêntski tudi abstinéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres ; abstinentsko društvo

abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s ( ē; ẹ̄ )
abstinenca

abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. ( ȋ )
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge ; abstinira že devet let ; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač

abstrahíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

abstrahírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti ; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrákcija -e ž ( á )
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije ; znanstvena abstrakcija ; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija ; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

abstrákten -tna -o prid. , abstráktnejši ( ȃ )
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten : abstrakten pojem ; abstraktna predstava o nečem ; abstraktno mišljenje
jezikosl. abstraktni samostalniki ; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren , nejasen : govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstraktíst -a m ( ȋ )
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

abstraktíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten : abstraktiven pojem

abstraktízem -zma m ( ī )
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:

abstráktnež -a m ( ȃ )
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

abstráktnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost ; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

abstráktum tudi abstrákt -a m , mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m ( ȃ )
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
jezikosl. abstraktni samostalnik

abstrúzen -zna -o prid. ( ȗ )
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog ; abstruzna domislica ; abstruzno izražanje

abstrúznost -i ž ( ȗ )
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

absúrd -a m ( ȗ )
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd ; privesti do absurda ; voditi v absurd ; očiten absurd / drama absurda ; psihoza absurda in groze
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

absúrden -dna -o prid. ( ȗ )
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok ; absurdna meja ; absurdna trditev ; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdnost -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja ; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd : privesti stvar do absurdnosti

abulíja -e ž ( ȋ )
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:

abundánca -e ž ( ȃ )
zelo velika množina česa; obilje , preobilje : abundanca dobrih stvari
bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

abundánten -tna -o ( ȃ )
pridevnik od abundanca: abundantno potenje

abuzíven -vna -o ( ȋ )
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

abúzus -a m ( ȗ )
knjiž. zloraba : abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

a cappella -- [ akapéla ] v prid. rabi ( ẹ̑ )
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba

accelerando [ ačelerándo ] prisl. ( ȃ )
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

accidens -a [ ákcidens ] m ( ȃ )
akcidenca

acétaldehíd -a m ( ẹ̑-ȋ )
kem. aldehid ocetne kisline; etanal : v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

acetát -a m ( ȃ )
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat ; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

acetáten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
tekst. acetatno vlakno

acetíl -a m ( ȋ )
kem. radikal ocetne kisline:

acetilén 1 -a m ( ẹ̑ )
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen ; varjenje z acetilenom in kisikom

acetílen 2 -lna -o ( ȋ )
pridevnik od acetil: acetilna celuloza ; acetilna skupina

acetilénka -e ž ( ẹ̑ )
svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko ; bela svetloba acetilenk

acetilénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec ; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

acetílsalicílen -lna -o prid. ( ȋ-ȋ )
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:

acetón -a m ( ọ̑ )
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom ; raztopljen v acetonu ; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

acetónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

acid -a [ êsid- ] m ( ȇ )
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila ; v prid. rabi: acid house ; acid jazz ; acid rock

acíden -dna -o prid. ( ȋ )
kem. ki tvori z bazo 2 sol; kisel : acidna raztopina
agr. acidna tla ; med. acidni želodčni sok

acídnost -i ž ( ȋ )
kem. lastnost acidne snovi; kislost : acidnost galunove raztopine
agr. acidnost tal ; med. določati acidnost želodčnega soka

acidofílen -lna -o prid. ( ȋ )
bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
kem. ki se obarva s kislimi barvili

acidóza -e ž ( ọ̑ )
med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo

àcíkličen -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

a conto in a kónto [ akónto ] prisl. ( ọ̑ )
ekon. na račun: plačati a conto

acrylan gl. akrilan

ačìh medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

àd prisl. ( ȁ )
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1 ; ad čl. 2 zakona

ad acta [ adákta ] prisl. ( ȃ )
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta ; pren. stvar je ad acta

adagio [ adádžo ] prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi : igrati adagio

adamít -a m ( ȋ )
rel. pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:

Ádamov in Adámov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol ; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi ; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

ádamovec in adámovec -vca m ( ȃ; ȃ )
zastar. Adamovo jabolko:

adaptabílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ

adaptabílnost -i ž ( ȋ )
sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

adaptácija -e ž ( á )
1. preureditev , prenovitev : adaptacija starih zgradb ; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba , predelava : radijska adaptacija teksta ; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije ; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

adaptacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

adápter 1 -ja m ( ā )
teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: brezžični, električni, stični adapter ; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje ; adapter za plošče h kameri za zvite filme

adaptêr 2 -ja m ( ȇ )
kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

adaptírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preurediti , prenoviti : lokale so ustrezno adaptirali ; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti 1 , predelati : adaptirati scenarij
2. prilagoditi , prilagajati : adaptirati organe na spremenjeno okolje ; adaptirati se na novi delovni sistem

adekvát -a m ( ȃ )
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

adekváten -tna -o prid. , adekvátnejši ( ȃ )
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz ; truditi se za adekvaten prevod ; dati vsebini adekvatno obliko ; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátnost -i ž ( ȃ )
ustreznost , enakovrednost , ujemanje : truditi se za adekvatnost izraza ; gre za adekvatnost s predpisom

adenóm -a m ( ọ̑ )
med. žlezna bula: adenom ščitnice

adépt -a m ( ẹ̑ ) knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno ; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

adherénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
med. sprijet , zlepljen , zraščen : adherentna pljučna mrena

adhezíja -e ž ( ȋ )
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

adhezíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice ; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

adhezíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

adhezívnost -i ž ( ȋ )
fiz. sposobnost za adhezijo:

ad hoc [ athók tudi athòk ] prisl. ( ọ̑; ȍ )
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija ; v prid. rabi: ad hoc sestanek

adiabáta -e ž ( ȃ )
fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:

adiabáten -tna -o prid. ( ȃ )
fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem

adiabátičen -čna -o prid. ( á )
fiz. adiabaten

adícija -e ž ( í )
mat. seštevanje : adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje , sestavljanje : ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

adicíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

ádidaska -e ž ( ȃ ) nav. mn., pog.
športni copat: nositi adidaske ; obuti ponošene adidaske ; trenirka in adidaske

adíjo medm. ( ȋ )
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo ; zameriš se mu in potem adijo služba
Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil ; izplačaš ga in adijo si se ga znebil ; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

ad infinítum prisl. ( ȋ )
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum ; in tako naprej ad infinitum

adíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adirati:

adírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat. seštevati : adirati števila
kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

aditív -a m ( ȋ ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov ; dovoljena, priporočena količina aditivov

aditíven -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje

ádjektiv -a m ( ȃ )
jezikosl. pridevnik

ádjektiven -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. pridevniški : adjektivni atribut

adjektivizácija -e ž ( á )
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:

adjektivizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:

adjúnkt -a m ( ȗ )
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

adjustíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

adjustírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjutánt -a m ( ā á )
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

adjutántski -a -o ( ā )
pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti

adjutantúra -e ž ( ȗ )
v nekaterih državah adjutantski urad:

adjútum -a m ( ȗ )
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

adjuvánten -tna -o prid. ( ȃ ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija ; adjuvantno zdravljenje

adlátus -a m ( ȃ )
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus ; pren. kritik in njegov adlatus

ad líbitum prisl. ( ȋ )
knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
glasb. izvajati skladbo ad libitum

adligát -a m ( ȃ )
biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

administrácija -e ž ( á )
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje , uprava : državna administracija ; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica ; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije

administracíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od administracija: administracijsko delo

administratíva -e ž ( ȋ )
organ za vodenje upravnih poslov; administracija : to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

administratívec -vca m ( ȋ )
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

administratíven -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat ; administrativna razdelitev na občine ; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili ; administrativno planiranje
zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj ; dveletna administrativna šola

administrátor -ja m ( ȃ )
1. kdor upravlja; upravnik , upravitelj : administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator ; administrator foruma
rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

administrátorka -e ž ( ȃ )
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence ; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema

administrátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na administratorje: administratorski posli / rač. administratorski dostop, račun

administrátorstvo -a s ( ȃ )
upravništvo , upraviteljstvo : čas njegovega administratorstva je potekel

administratúra -e ž ( ȗ )
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

administríranje -a s ( ȋ )
glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje ; administriranje projekta ; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika ; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov

administrírati -am nedov. ( ȋ )
upravljati : administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije ; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik

admirál -a m ( ȃ )
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

admiralitéta -e ž ( ẹ̑ )
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

admirálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na admirale: admiralski čin ; admiralska uniforma / admiralski zbor
navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko ; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

admirálstvo -a s ( ȃ )
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta : britansko admiralstvo

adnéks -a m ( ẹ̑ )
med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

adnotácija -e ž ( á )
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:

ad oculos [ adókulos ] prisl. ( ọ̑ )
knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

adolescénca -e ž ( ẹ̑ )
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

adolescénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

adolescènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

adónis -a m ( ọ̑ )
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

adópcija -e ž ( ọ́ )
posvojitev

adoptánt -a m ( ā á )
kdor koga posvoji; posvojitelj : adoptant in adoptiranec

adoptíranec -nca m ( ȋ )
kdor je posvojen; posvojenec

adoptíranje -a s ( ȋ )
posvojitev : ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice ; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav

adoptírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti : želel je tega otroka adoptirati ; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče ; njegov adoptivni sin

adorácija -e ž ( á )
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

adráš -a m ( á )
bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika

adréma -e ž ( ẹ̑ )
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi ; adrema novinarjev

adrenalín -a m ( ȋ )
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu ; tekmovalni adrenalin ; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

adrenalínec -nca m ( ȋ )
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem ; kolesarske steze za družine in adrenalince

adrenalínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adrenalin: adrenalinski šport ; adrenalinska disciplina ; adrenalinska vožnja ; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
med. adrenalinske žleze

adrésa -e ž ( ẹ̑ ) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov : napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

adresánt -a m ( ā á )
kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

adresár -ja m ( á )
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju ; gospodarski adresar ; adresar mesta Ljubljane

adresát -a m ( ȃ )
prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel

adréselj -slja m ( ẹ́ )
nar. dresen 1 :

adrésen -sna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

adresírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti : adresirati pismo ; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

ádrica -e ž ( ā )
nar. koroško ruta 1 , rutica 1 : na glavi je imela židano adrico

ádrija -e ž ( ā )
tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije

adrijánski -a -o prid. ( ȃ )
zastar. jadranski : sinje adrijansko morje

adsorbènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

adsorbíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adsorbirati:

adsorbírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

adsórpcija -e ž ( ọ́ )
fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

adsorptíven -vna -o prid. ( ȋ )
fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi

adsorptívnost -i ž ( ȋ )
fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa

adstrát -a m ( ȃ )
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

adstríngens -a m ( ȋ )
farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin sta adstringensa

adulár -ja m ( ȃ )
min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:

adút -a m ( ȗ )
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut ; imam v rokah še močen adut ; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva ; skriti adut

adútinja -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja ; glavna adutinja ; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

adútka -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami ; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

advènt -ênta m , mest. ed. tudi advéntu ( ȅ é )
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

advênten tudi advénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̑ )
nanašajoč se na advent: adventni čas ; prva adventna nedelja / adventne pesmi

adventíst -a m ( ȋ )
pripadnik adventizma:

adventístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki

adventístka -e ž ( ȋ )
pripadnica adventizma:

adventíven -vna -o prid. ( ȋ )
bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek ; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod

adventízem -zma m ( ī )
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma

advêrb -a m ( ȇ )
jezikosl. prislov : adverb časa, kraja

adverbiálen -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. prisloven : adverbialno določilo

adverzatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nasproten , nasprotujoč : adverzativna mnenja
jezikosl. adverzativno priredje protivno priredje

advokát -a m ( ȃ )
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik : izročiti zadevo advokatu ; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej ; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

advokátinja -e ž ( ȃ )
odvetnica : kot advokatinja je branila političnega zapornika

advokátka -e ž ( ȃ )
odvetnica : advokatka na področju človekovih pravic

advokátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na advokate; odvetniški : advokatski posli ; advokatska pisarna

advokatúra -e ž ( ȗ )
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi ; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk ( ȇ; ȃ )
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

aeróben -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje

aeróbičen -čna -o prid. ( ọ̄ )
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja ; aerobična vadba, vaja

aeróbika -e ž ( ọ̄ )
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko ; vaditelj aerobike

aerobióza -e ž ( ọ̑ )
biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:

aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek ; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih ; aerodinamične linije letala ; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámika in áerodinámika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

aerodróm -a m ( ọ̑ )
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče : civilni, vojaški aerodrom

aerodrómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aerodrom; letališki : aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik

aerofág -a m ( ȃ )
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:

aerofagíja -e ž ( ȋ )
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

aêrofotografíja in áerofotografíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:

aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

aerogén -a -o prid. ( ẹ̑ ) med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb ; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aêrohidroplán in áerohidroplán -a m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

aêroklúb in áeroklúb -a m ( ȇ-ȗ; ȃ-ȗ )
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

aêrolínija in áerolínija -e ž ( ȇ-í; ȃ-í )
redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

aerolít -a m ( ȋ )
petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:

aerologíja -e ž ( ȋ )
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:

aerolóški -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja

aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o ( ȇ-á; ȃ-á )
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

aêromehánika in áeromehánika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o silah in gibanju plinov:

aerométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov:

aêromíting in áeromíting -a m ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

aeronávt -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:

aeronávtičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

aeronávtika -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

aeroplán -a m ( ȃ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo : aeroplan se dvigne, kroži ; dvomotorni aeroplan ; ropot aeroplana

aeroplánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aeroplan; letalski : aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

aêroposnétek in áeroposnétek in aêro posnétek in áero posnétek -tka m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
fotografski posnetek iz zraka:

aêrosnémanje -a s ( ȇ-ẹ̑ )
snemanje iz zraka: izvedli so barvno aerosnemanje ; pridobivati podatke z aerosnemanjem

aerosól -a m ( ọ̑ )
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

aerostát -a m ( ȃ )
aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon , zrakoplov : dvigniti se v stratosfero z aerostatom

aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk ; pionir aerostatične dejavnosti

aêrostátika in áerostátika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

aêrotáksi in áerotáksi -ja m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem ; športna letala uporabljajo kot aerotaksije ; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

aêroterapíja in áeroterapíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
med. zdravljenje z zrakom:

aêrotranspórt in áerotranspórt -a m ( ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑ )
prevoz z letali: razvoj aerotransporta

aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

afazíja -e ž ( ȋ )
med. izguba sposobnosti govorjenja:

àfebrílen -lna -o prid. ( ȁ-ȋ )
med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik

afékcija -e ž ( ẹ́ )
knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
med. kožna afekcija kožno obolenje

afékt -a m ( ẹ̑ )
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt ; to je rekel, storil v afektu ; silovit afekt ; je človek afektov
med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

afektácija -e ž ( á )
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija ; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

afektíran -a -o prid. ( ȋ )
nenaraven , izumetničen : ta človek je zelo afektiran ; govoriti z afektiranim glasom ; afektirana ženska ; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektíranost -i ž ( ȋ )
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost , izumetničenost : njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju ; modna afektiranost

afektíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija ; afektivno dejanje ; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

afektívnost -i ž ( ȋ )
lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila

afélij -a m ( ẹ́ )
astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:

afêra -e ž ( ȇ )
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero ; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

aferáštvo -a s ( ȃ ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb

aferéza -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:

aferíst -a m ( ȋ )
knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

afežêjevka -e ž ( ȇ )
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:

afgáni -ja m ( ȃ )
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah

aficírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

àfigurálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten , brezpredmeten , abstrakten

afiliácija -e ž ( á )
ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke

afiliírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon. pridružiti , pripojiti : komunalno banko afiliirati k narodni

afín -a -o prid. ( ȋ )
geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki

afinitéta -e ž ( ẹ̑ )
1. podobnost , sorodnost : med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta ; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje , naklonjenost : čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo ; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
geom. lastnost afino povezanih tvorb

afinitéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila

afínost -i ž ( ȋ )
geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb

afirmácija -e ž ( á )
uveljavitev , utrditev , potrditev : prvo mesto je za igralca velika afirmacija ; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo ; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma ; kulturna, politična, umetniška afirmacija ; družabna, mednarodna afirmacija ; afirmacija na mednarodnem torišču ; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

afirmatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
filoz. afirmativna sodba ; jezikosl. afirmativni stavki trdilni stavki

afirmíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

afirmírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
uveljaviti , utrditi , potrditi : zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime ; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec ; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

afišírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar. pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah

áfna -e ž ( á )
1. pog. opica : afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova ; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

afnáti se -ám se nedov. ( á ȃ )
pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna

afoníja -e ž ( ȋ )
med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija

aforíst -a m ( ȋ )
kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist

aforístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na aforizme: aforistični stil ; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina

aforístičnost -i ž ( í )
lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga

aforízem -zma m ( ī )
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme ; splošno znani aforizmi ; aforizmi o prijateljstvu ; aforizmi v verzih

afrík -a m ( ȋ )
obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom

afrikanístika -e ž ( í )
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:

afrikanizácija -e ž ( á )
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki ; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope ; afrikanizacija in islamizacija

afrikánski -a -o prid. ( ȃ )
star. afriški : afrikanska puščava

afrikánščina -e ž ( ȃ )
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino ; v šolah poučujejo v afrikanščini

afrikáta -e ž ( ȃ )
jezikosl. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:

áfriški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
zool. afriški slon

áfro... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop in afro pop, afroritmi in afro ritmi, afropričeska in afro pričeska

áfroamêriški -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura

afrodíziak tudi afrodizíak -a m ( ȋ; ȋ )
med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak

afrónt -a m ( ọ̑ )
oster nastop proti komu; napad , nasprotovanje : polemičen afront ; afront proti predstojnikom / prenesti afront

áfropòp -ôpa m ( ȃ-ȍ ȃ-ó )
afriška pop glasba: rad posluša afropop ; v prid. rabi: afropop stil

áfta -e ž ( ȃ )
nav. mn. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici: zdravljenje aft

ága -e tudi -a m ( ȃ )
v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga

àgalakcíja in àgalaktíja -e ž ( ȁ-ȋ )
med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:

agapánt -a m ( ā )
vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:

agápe in agápa -e ž ( ȃ ) rel.
1. brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen: krščanska agape / božja agape
2. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:

ágar -ja m ( ȃ )
biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
biol. gojišče za mikrobe

ágarágar -ja m ( ȃ-ȃ )
biol., kem. želatina iz morskih alg; agar

agáva -e ž ( ȃ )
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave

agéncija in agencíja -e ž ( ẹ́; ȋ )
1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo ; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča ; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Reuters, Tanjug

agencíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji

agénda -e ž ( ẹ̑ )
1. seznam opravil kake dejavnosti: agenda zmanjševanja jedrske oborožitve / na agendi srečanja bo tudi politična reforma
2. nav. mn. poslovanje , posli : seznanil se je z državnimi agendami ; agende oblasti
3. zastar. zapisnik , dnevnik : šolska agenda
rel. protestantski cerkveni obrednik

ágens -a m ( ȃ )
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens ; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor 1 , činitelj , dejavnik : bolezni lahko povzročijo psihični agensi

agènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent ; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent ; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru ; policijski, tajni agent ; agent v civilu ; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent ; agent provokator

agêntinja tudi agéntinja -e ž ( é; ẹ̄ )
agentka

agêntka tudi agéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka ; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka ; posebna agentka / dvojna agentka

agêntovski tudi agéntovski -a -o prid. ( é; ẹ́ )
agentski

agêntski tudi agéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje

agentúra -e ž ( ȗ )
1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija : imeli so agenturo in špedicijo ; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese ; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura ; politična agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi

agílen -lna -o prid. , agílnejši ( ȋ )
delaven , prizadeven : agilen član društva ; bili smo premalo agilni

agíliti in agility -ja [ agíliti ] m ( ȋ )
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju ; strokovna komisija za agiliti

agílnost -i ž ( ȋ )
lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva

agírati -am nedov. ( ȋ ) knjiž.
1. delovati , delati : ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
2. igrati , nastopati : igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati , gestikulirati : agirati z rokami

agitácija -e ž ( á )
pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija ; razvili so močno agitacijo ; politična, volilna agitacija ; agitacija za delovne brigade ; agitacija med delavci

agitacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od agitacija: agitacijski govor ; agitacijska kampanja ; agitacijsko delo, sredstvo

agitátor -ja m ( ȃ )
kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve ; politični, volilni agitator ; biti agitator za novo zakonodajo
teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi

agitatóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
star. agitatorski : agitatorična dejavnost

agitátorka -e ž ( ȃ )
ženska, ki agitira: bila je zavzeta politična agitatorka

agitátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop ; agitatorske tendence
teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo

agitátorstvo -a s ( ȃ )
dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva

agitíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata

agitírati -am nedov. ( ȋ )
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata ; agitirati pri volitvah ; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu

agítka -e ž ( ȋ )
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka ; igrali so sovjetske agitke ; igra se ob koncu sprevrže v agitko ; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke

agítpróp -a m ( ȋ-ọ̑ )
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop ; član agitpropa

agítprópovec -vca m ( ȋ-ọ̑ )
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci

agítprópovski -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina ; agitpropovski značaj njegovega delovanja

aglomerácija -e ž ( á )
1. kopičenje , strnjevanje , združevanje : industrijska aglomeracija ; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju ; aglomeracija prebivalstva
2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov ; vas ni več homogena socialna aglomeracija ; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
metal. obrat za pripravljanje rude

aglomerát -a m ( ȃ )
petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat ; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti ; aglomerat narodnosti

aglomerírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
nakopičiti , strniti : aglomerirati prebivalstvo

aglutinácija -e ž ( á )
1. med. sprijemanje , zlepljanje : krvna aglutinacija ; aglutinacija celic
2. jezikosl. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon:

aglutinacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki

aglutinát -a m ( ȃ )
med. sprimek , zlepek : aglutinat celic

aglutinatíven -vna -o prid. ( ȋ )
med. sposoben aglutinirati:

aglutinín -a m ( ȋ )
med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice

aglutinírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
med. sprijeti , zlepiti : serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo

agnát -a m ( ȃ )
pravn. krvni sorodnik po očetovi strani:

agnátski -a -o ( ȃ )
pridevnik od agnat: agnatske pravice ; agnatsko sorodstvo

agnoscírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca ; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo

agnosticízem -zma m ( ī )
filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem ; filozofski agnosticizem

agnóstičen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk ; njegovo agnostično stališče
med. agnostična motnja agnozija

agnóstik -a m ( ọ́ )
pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik

agnozíja -e ž ( ȋ )
psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija

agógičen -čna -o ( ọ́ )
pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov

agógika -e ž ( ọ́ )
glasb. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje

agón -a m ( ọ̑ )
pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni ; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči

agonálen 1 -lna -o ( ȃ )
pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni

agonálen 2 -lna -o ( ȃ )
pridevnik od agon: agonalne prireditve

agoníja -e ž ( ȋ )
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija ; agonija traja že več ur ; bolnik je v agoniji ; pren. stari svet je bil v agoniji ; družbena agonija

agoníst -a m ( ȋ ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina ; beta agonist ; dolgo delujoči agonist

agóra -e tudi agorá -- ž ( ọ̑; ȃ )
pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori

agorafobíja -e ž ( ȋ )
psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom:

ágov -a -o ( ȃ )
svojilni pridevnik od aga:

agráfa -e ž ( ȃ )
knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo ; nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov

agrárec -rca m ( ȃ ) knjiž.
1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
2. v nekaterih državah član agrarne stranke:

agráren -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski , poljedelski : agrarni proizvodi ; agrarna dežela, družba ; agrarno-industrijske države ; agrarna ekonomika, politika ; agrarne panoge / agrarna stranka
2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza ; agrarna skupnost ; rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje ; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina ; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo

agrarizácija -e ž ( á )
večanje vloge kmetijstva:

agrarízem -zma m ( ī )
ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem

agrárnopolítičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep

ágras -a m ( á )
bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja : na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez

agregácija -e ž ( á )
knjiž. združitev , spojitev , kopičenje : gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva

agregát -a m ( ȃ )
1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat ; električni, turbinski, varilni agregat ; agregat za relejno postajo ; obratovanje agregatov hidrocentrale
2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat ; kristalni agregat ; pren. družbeni agregat ; država ni samo agregat več pokrajin

agregáten -tna -o prid. ( ȃ )
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji

agregírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. združiti , spojiti , nakopičiti

agremá -ja in agrement -a [ agremá -ja ] m ( ȃ )
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika

agresíja -e ž ( ȋ )
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo ; obsoditi fašistično agresijo ; narod se je uprl agresiji na Slovenijo ; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije ; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi ; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje : potlačena, prikrita agresija ; verbalna agresija med mladimi, učenci ; agresija nad ženskami in otroki ; dramatični, impulzivni izbruhi agresije ; pomirjanje agresije

agresívec -vca m ( ȋ ) pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež : v prometu je vse več agresivcev

agresíven -vna -o prid. , agresívnejši ( ȋ )
napadalen , nasilen : imeti agresivne namene ; agresivna politika, igra ; agresivno dejanje, vedenje ; samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo

agresívnež -a m ( ȋ )
napadalen, nasilen človek: agresivneža so poslali k sodniku za prekrške

agresívnost -i ž ( ȋ )
napadalnost , nasilnost : podžigati agresivnost ; reagirati na agresivnost ; politična agresivnost

agrésor -ja m ( ẹ̑ )
kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega ; fašistični agresor ; boj proti agresorjem

ágriglíf -a m ( ȃ-ȋ )
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog 1 : posnetki agriglifov ; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju

agrikultúra -e ž ( ȗ )
kmetijstvo , poljedelstvo : moderna, visoko razvita agrikultura

agrikultúren -rna -o ( ȗ )
pridevnik od agrikultura; kmetijski , poljedelski : agrikulturna proizvodnja

ágrobiologíja -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije

ágrokemíja -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije

ágrokombinát -a m ( ȃ-ȃ )
gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo

ágrokopréna -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: pokriti solato z agrokopreno ; zaščititi zelišča pred mrazom z zimsko agrokopreno

ágromeliorácija -e ž ( ȃ-á )
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo

ágromelioracíjski -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi

ágrometeorologíja -e ž ( ȃ-ȋ )
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:

ágromínimum -a tudi -nima m ( ȃ-ȋ )
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum ; odlok, zakon o agrominimumu

agronóm -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu

agronomíja -e ž ( ȋ )
veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije

agronómka -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za agronomijo:

agronómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij ; agronomska fakulteta ; agronomsko delo

ágrotéhničen -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi ; agrotehnična metoda ; moderna agrotehnična sredstva

ágrotéhnika -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko

ágroživílec -lca m ( ȃ-ȋ )
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev ; govedorejci in agroživilci

ágroživílstvo -a s ( ȃ-ȋ )
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva

agrúmi -ov m mn. ( ȗ )
južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone

àh medm. ( ȁ )
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi

ahà tudi ahá medm. ( ȁ; ȃ )
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim ; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo

áhasver -a tudi -ja m ( ȃ )
knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:

áhasverski -a -o ( ȃ )
pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru

áhasverstvo -a s ( ȃ )
knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi

ahát -a m ( ȃ )
poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat ; prstan z belim ahatom
min. kalcedon s kremenom

aháten -tna -o prid. ( ȃ )
ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška ; ahatni prstani / ahatno steklo

áhati -am nedov. ( ā ȃ )
ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika

ahčì medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju: poduha in – ahči! kihne z vso silo

Ahílov -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico

àhistóričen -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi ; ahistorično razlaganje Balzacovega dela

àhistorízem -zma m ( ȁ-ī )
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:

áhle áhel ž mn. ( ȃ )
nar. priprava za česanje volne; gradaše

áhniti -em dov. ( á ȃ )
ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja

ahój medm. ( ọ̑ )
pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?

ahromat ipd. gl. akromat ipd.

àhumán -a -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet ; ahumane metode

aids -a [ ájc ] m ( ȃ )
nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom ; širjenje aidsa

aikido -a [ ajkído ] m ( ȋ )
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido ; mojster aikida ; tekmovanje v aikidu

airbag -a [ êrbêg- ] m ( ȇ-ȇ )
varnostna, zračna blazina : sprožil se je airbag

airbus -a [ êrbús in êrbás ] m ( ȇ-ȗ; ȇ-ȃ )
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom

aircondition in air-condition -a [ êrkondíšən -šna ] m ( ȇ-ȋ )
klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom

aitiologija tudi ajtiologíja -e [ ajtijologíja ] ž ( ȋ )
veda o vzrokih pojavov; etiologija : aitiologija običajev

aitiološki tudi ajtiolóški -a -o [ ajtijolóški ] prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka

àj medm. ( ȁ )
1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli!
// izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili
2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?

àja 1 člen. ( ȁ )
pog. izraža zavrnitev: aja, nočem

ajá 2 člen. ( ȃ )
izraža domislek: aja, zdaj sem se spomnil

ája 3 medm. ( ā )
za uspavanje otroka: aja, aja / aja tuta ; aja tutu ; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja spat

ájati -am nedov. ( ā ) otr.
1. ležati , spati : punčka že aja
2. preh. pestovati , ujčkati : ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih ; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo

ajatóla -e in -a m ( ọ̑ )
v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu: ajatola je spregovoril vernikom

ájbiš -a m ( á )
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez : na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

ájbišev -a -o ( á )
pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj

ájčkati -am nedov. ( ȃ )
otr. ležati , spati : bila je zbujena, a je še ajčkala ; pst, že ajčka!

àjd 1 ájda m , im. mn. ájdi in ájdje ( ȁ á ) star.
1. pogan : naj bo ajd ali kristjan
2. zastar. velikan : bil je ajd po rasti in moči
etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom

ajd 2 medm. , gl. ajdi

ájda -e ž ( ȃ )
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim , siva ajda s sivim semenom
bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

ájdared -a m ( ȃ )
agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda

àjdi in àjd -te medm. ( ȁ )
pog. hitro! pojdi!: ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!

ajdína in ájdina -e ž ( í; ȃ )
nar. vzhodno ajda : ajdina že zori

ájdinja -e ž ( á )
etn. ajdovska deklica:

ajdínski in ájdinski -a -o prid. ( ȋ; ȃ )
nar. vzhodno ajdov : ajdinska moka / ajdinske pogače

ajdíšče in ájdišče -a s ( í; ā )
njiva, na kateri je rasla ajda: krompir bomo sadili na ajdišče

ájdnica -e ž ( ȃ )
zastar. ajdovica

ájdnik -a m ( ȃ )
zastar. kruh iz ajdove moke; ajdovec

ájdov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet ; ajdova slama / ajdov med ; ajdova moka / ajdov kruh ; ajdovi žganci ; ajdova kaša z mlekom
čeb. ajdova paša ; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna

ájdovček -čka m ( á )
bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček 1 :

ájdovec -vca m ( á )
1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca
2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca
3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)

ájdovica -e ž ( á )
ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo

ajdovíšče in ájdovišče -a s ( í; á )
ajdišče : ajdovišča so pripravljena za pomlad

ájdovka -e ž ( á )
zastar. ajdovica : pobrali so vso koruznico in vso ajdovko

ájdovnik -a m ( á )
kruh iz ajdove moke; ajdovec

ájdovski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
arheol. ajdovski gradec ; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

ájdovstvo -a s ( á )
star. poganstvo : odreči se ajdovstvu

ájdovščina -e ž ( á )
arheol. ajdovski gradec:

ajèj in ajêj in ájêj medm. ( ȅ; ȇ; ȃ-ȇ )
izraža bolečino, obžalovanje: ajej, kako bo hudo!

ájer -ja m ( ȃ )
nar. zrak : »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup.« (D. Lokar)

ájevski -a -o prid. ( ā )
jezikosl. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a ; ajevska sklanjatev

àjmo àjte medm. ( ȁ )
pog. hitro! pojdimo!: ajmo, brž na smučke; prim. ajdi

ájnc -a m ( ȃ )
igr. žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset : igrati, vreči ajnc

à jour [ ažúr ] prisl. ( ȗ )
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem : v našem oddelku smo vedno à jour

ájs 1 medm. ( ȃ )
klic volu na levo!: poganjal je: ajs, aaajs!

àjs 2 medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi vročine: ajs, kako je krompir vroč!

àjsa medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel

ájtek -a m ( ȃ )
nar. vzhodno atek , očka 1 : ajteka ni doma

ajtiologija ipd. gl. aitiologija ipd.

ájurvéda -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: živeti po načelih ajurvede

ájurvédski -a -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
nanašajoč se na ajurvedo: ajurvedski zdravnik / ajurvedska masaža

ájvar -ja m ( ȃ )
gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja ; čevapčiči s čebulo in ajvarjem ; ajvar in gorčica ; v prid. rabi: ajvar solata

ák -a m ( ȃ )
gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak

akácija -e ž ( á )
trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, bot. robinija : akacija že medi ; vejica akacije
bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal

akácijev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med

akacijevína tudi akácijevina -e ž ( í; á )
akacijev les:

akadémičarka -e ž ( ẹ́ )
1. članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: ugledna akademičarka ; raziskovalka akademičarka
2. star. študentka , visokošolka

akadémičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
zastar. akademski : akademična mladina / akademična čast, prostost

akademíja -e ž ( ȋ )
1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije ; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo
2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo ; glasbena, pedagoška, pomorska akademija ; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo ; na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja

akademíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava ; akademijske publikacije / akademijske predavalnice

akadémik -a m ( ẹ́ )
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike ; volitve novih akademikov
2. star. študent , visokošolec : še kot akademik je hodil k nam

akadémikinja -e ž ( ẹ́ )
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: izvolitev akademikinje

akadémiški -a -o prid. ( ẹ́ )
zastar. akademski : akademiški študij / akademiško društvo

akademízem -zma m ( ī )
knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem ; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem ; literarni, slikarski akademizem
// slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem

akadémski -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic ; akademski slikar ; akademska izobrazba / akademski naslov ; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor ; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija ; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje

ákanje -a s ( ā )
glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje

akánt -a m ( ā )
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:

akántov -a -o ( ā )
pridevnik od akant: akantov list

àkataléktičen -čna -o prid. ( ȁ-ẹ́ )
lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico:

ákati -am nedov. ( ā )
jezikosl. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo

akcelerácija -e ž ( á )
knjiž. pospešenost , pospešitev : akceleracija duševnega razvoja ; akceleracija rasti

akceleracíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki

akcelerátor -ja m ( ȃ )
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik : graditi, priključiti akcelerator

akcelerírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:

akcènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas 1 , poudarek : akcent je na prvem zlogu ; melodični akcent / besedni akcent ; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke ; njegove pesmi imajo močen lirični akcent ; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente

akcentológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec: dialektolog in akcentolog

akcentologíja -e ž ( ȋ )
veda o akcentu, naglasoslovje:

akcentológinja -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka: na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja

akcentolóški -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava

akcêntski tudi akcéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok ; akcentsko mesto

akcentuácija -e ž ( á )
jezikosl. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje , poudarjanje : ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:

akcentuacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi

akcentuíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od akcentuirati:

akcentuírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati , poudarjati : besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst

akcépt -a m ( ẹ̑ )
fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov

akceptácija -e ž ( á )
fin. sprejem menice s podpisom; akcept

akceptacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula

akceptánt -a m ( ā á )
fin. kdor menico sprejme in podpiše:

akcépten -tna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od akcept: akceptni kredit

akceptírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka ; poslušalci so referat v glavnem akceptirali
fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo

akcesíja -e ž ( ȋ )
biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji

akcesíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od akcesija: akcesijski katalog

akcesíst -a m ( ȋ )
nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist

akcesóren -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. postranski , dodaten : akcesorni dohodek ; to je le akcesoren pojav
gozd. akcesorna sestavina lesa

akcesóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
akcesoren : ta pojav je akcesoričen

akcidénca -e ž ( ẹ̑ )
filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari ; bitne lastnosti in akcidence
tisk. lepotna priložnostna tiskovina

akcidénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
akcidentalen : akcidenčni nagibi
tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke

akcidentálen -lna -o prid. ( ȃ )
nebistven , stranski : akcidentalni argumenti ; akcidentalni znaki bolezni ; akcidentalna lastnost

ákcija 1 -e ž ( á )
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka ; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem ; sodelovati v akcijah ; čistilna, krvodajalska akcija ; preventivna akcija Rdečega križa ; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije ; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije ; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij ; iti na akcijo ; izvidniška, partizanska, vojaška akcija ; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile

ákcija 2 -e ž ( á )
ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica : kupovati akcije ; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile ; kako stojijo akcije

ákcijski 1 in akcíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
1. nanašajoč se na akcija 1 : sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program ; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor ; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja ; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva ; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta

akcíjski 2 in ákcijski -a -o prid. ( ȋ; á )
delniški : akcijski kapital ; akcijska družba

akcionár -ja m ( á )
delničar : akcionarji svinčenih rudnikov

akcionárski -a -o prid. ( á )
delničarski : akcionarsko podjetje

áker ákra m ( ā )
angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m 2 : poslopja zavzemajo deset akrov površine

áki -ja m ( ȃ )
alp. žarg. akija : položiti ponesrečenca v aki

ákija tudi ákia -a m ( ȃ )
alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem

aklamácija -e ž ( á )
množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo ; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem

aklamírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem

aklimatizácija -e ž ( á )
prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali ; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram

aklimatizacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma

aklimatizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aklimatizirati:

aklimatizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore ; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli

akmeízem -zma m ( ī )
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem

ákna -e nav. mn., tudi ákne -- ž ( ȃ )
mozoljavost , mozoljavica : akne so nadloga zlasti mladih ; to milo se uspešno uporablja proti aknam

àko in ako vez. ( ȁ ) star.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če : jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane ; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli ; to bi ti zmogla, ako bi hotela ; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit

akolít -a m ( ȋ )
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti

akomodácija -e ž ( á )
knjiž. prilagoditev , prilagajanje : oportunistična akomodacija razmeram
med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč

akomodírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. prilagoditi , privaditi : akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju ; novim razmeram se je hitro akomodiral
med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč

àkonfesionálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola

akontácija -e ž ( á )
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo , predujem : dati, dobiti akontacijo na plačo ; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke

a konto gl. a conto

akopràm vez. ( ȁ )
zastar. čeprav

akopràv vez. ( ȁ )
zastar. čeprav

akorávno vez. ( á )
star. čeprav : nekaj zna, akoravno dosti ne

akórd 1 -a m ( ọ̑ )
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord ; slišijo se akordi harmonike, klavirja ; močni akordi ; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu ; čisti barvni akordi ; mračni akordi življenja
glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje ; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo ; terčni akord sestavljen iz terc

akórd 2 -a m ( ọ̑ )
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord ; možnost zaslužka v akordu

akordánt -a m ( ā á )
kdor oddaja delo na akord:

akórden 1 -dna -o ( ọ̑ )
pridevnik od akord 1 : akordna glasbila

akórden 2 -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na akord 2 : akordna mezda ; ugodne akordne postavke / akordno delo

akórdeon -a m ( ọ̑ )
klavirska harmonika:

akordêr -ja m ( ȇ )
kdor dela na akord:

akórdičen -čna -o prid. ( ọ́ )
glasb. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost

akórdika -e ž ( ọ́ )
glasb. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike
// nauk o akordih:

akotúdi vez. ( ȗ )
zastar. čeprav

akôv -a m ( ȏ )
nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.« (M. Kranjec)

akrabòlt medm. ( ȍ )
pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna!

akrátotermálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec ; akratotermalna zdravilna voda

akreditácija -e ž ( á )
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev ; uspešna akreditacija šolskih programov ; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje ; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja

akreditírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program ; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov ; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki

akreditív -a m ( ȋ )
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov ; potrjen akreditiv ; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo ; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma : predaja akreditivov

akreditíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček ; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države

akribíja -e ž ( ȋ )
knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo ; pravila znanstvene akribije ; akribija slovstvenega zgodovinarja

akridín -a m ( ȋ )
kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila:

akrilán tudi acrylan -a [ akrilán ] m ( ȃ )
tekst. poliakrilno vlakno:

akrilát -a m ( ȃ )
kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo:

akriláten -tna -o ( ȃ )
pridevnik od akrilat: akrilatna smola

akrílen -lna -o prid. ( ȋ )
kem. akrilaten : akrilne smole

akrobácija -e ž ( á )
težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije ; vratolomne akrobacije artistov ; pren. miselne akrobacije
aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom

akrobát -a m ( ȃ )
kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat ; cirkuški, varietejski akrobat ; akrobat na vrvi ; zvira se ko kak akrobat

akrobátika -e ž ( á )
spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij ; pren. besedna akrobatika
šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih

akrobátka -e ž ( ȃ )
ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka

akrobátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost ; pren. piše v akrobatskem slogu
aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij

akrobátstvo -a s ( ȃ )
akrobatika : uvajajo jih v akrobatstvo ; pren. miselno akrobatstvo

àkromát -a m ( ȁ-ȃ )
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov:

àkromátičen -čna -o prid. ( ȁ-á )
fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv ; akromatično lečje / akromatične barve

àkromatízem -zma m ( ȁ-ī )
fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov:

àkromátski -a -o prid. ( ȁ-ȃ )
fiz. akromatičen : akromatsko lečje

akromegalíja -e ž ( ȋ )
med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu:

akroním -a m ( ȋ )
jezikosl. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica : pisava akronimov

akrópola -e ž ( ọ̑ )
pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola ; pren., ekspr. ljubljanska akropola

akróstih tudi akrostíh m ( ọ̑; ȋ )
lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom

akrostihon gl. akrostih

akrotêrij -a m ( é )
arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij

aksamít -a m ( ȋ )
tekst. žametu podobna tkanina; velvet : naslanjač, prevlečen z aksamitom ; obleka iz rožastega aksamita

aksamíten -tna -o prid. ( ȋ )
tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka

aksiálen -lna -o prid. ( ȃ )
teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj ; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja

aksiologíja -e ž ( ȋ )
filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije

aksiolóški -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od aksiologija: aksiološki problem

aksióm -a m ( ọ̑ )
knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom ; postaviti aksiom ; matematični aksiomi ; aksiomi filozofije ; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom

aksiomátičen -čna -o prid. ( á )
knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda ; aksiomatična načela
// neizpodbiten , nedvomen : aksiomatična resničnost ; aksiomatično dejstvo

aksiomátik -a m ( á )
knjiž. kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko:

aksiomátika -e ž ( á )
knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
// veda o aksiomih:

aksiométer -tra m ( ẹ̄ )
navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila:

aksiómski -a -o prid. ( ọ̑ )
aksiomatičen : aksiomska metoda

aksolótel -tla m ( ọ̄ )
zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum:

aksonométričen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris ; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija

aksonometríja -e ž ( ȋ )
geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija

ákt -a m ( ȃ )
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt ; nezakonit, zgodovinski akt ; ustanovitveni akt ; akt agresije ; to je le akt pietete do pokojnika ; akt proti državi / ustava je pravni akt ; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt ; brskati po zaprašenih aktih ; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt ; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje : drama v petih aktih

aktánt -a m ( ā )
jezikosl. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik:

aktêr -ja m ( ȇ )
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec , povzročitelj , dejavnik : ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec ; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu
3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec : nastopili bodo znani akterji ; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak ; pren. vsi smo akterji na odru življenja

aktêrka -e ž ( ȇ )
1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka , povzročiteljica : bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj ; vodilna akterka družbenih sprememb ; akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih
2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu
3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka : akterka v teatru

aktêrski -a -o ( ȇ )
pridevnik od akter: akterske sposobnosti

aktinídija -e ž ( ī )
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi

aktínij -a m ( í )
kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac:

aktínija -e ž ( í )
zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:

aktinométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca:

aktinomikóza -e ž ( ọ̑ )
med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti

áktiv 1 -a m ( ȃ )
jezikosl. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv

aktív 2 -a m ( ȋ )
1. delovna skupina: novinarski aktiv ; strokovni aktiv profesorjev matematike ; predsednik, vodja aktiva ; sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov
// sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
2. v socializmu najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv ; mladinski aktiv na šoli

aktíva 1 -e ž ( ȋ )
1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo
2. voj. službujoča vojska:

aktíva 2 -tív s mn. ( ȋ )
ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktiva ; aktiva in pasiva ; zmanjšanje aktiv

aktivácija -e ž ( á )
glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje

aktivátor -ja m ( ȃ )
kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov: celični, tkivni aktivator ; koncentracija aktivatorja

áktiven 1 -vna -o ( ȃ )
pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način ; aktivna glagolska oblika

aktíven 2 -vna -o prid. , aktívnejši ( ȋ )
1. ki kaj dela; dejaven , delujoč : biti aktiven član skupnosti ; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi ; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven , prizadeven : odbor je bil premalo aktiven ; biti aktiven na več področjih ; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj ; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu ; aktivna bilanca bilanca s presežkom ; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha ; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira ; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja ; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo ; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata

aktivíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine ; delo za aktiviranje množic

aktivírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo ; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati ; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne ; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja ; dal se je spet aktivirati

aktivíst -a m ( ȋ )
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena ; vključiti se med kulturne aktiviste ; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941 ; delovanje aktivistov

aktivístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting ; aktivistična mladina ; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj

aktivístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: mladinska, politična, terenska aktivistka / bila je aktivistka za pravice žensk

aktivístovski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli

aktivitéta -e ž ( ẹ̑ )
delovanje , dejavnost : povečati aktiviteto ; človekova aktiviteta ; aktiviteta duha

aktivizácija -e ž ( á )
spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo ; politična aktivizacija ; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji

aktivízem -zma m ( ī )
dejavnost , delovanje : dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu ; bil je poln življenjskega aktivizma ; aktivizem mladine
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem

aktivizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aktivizirati: aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev

aktivizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati skupino, množico ; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete

aktívnost -i ž ( ȋ )
dejavnost , delovanje : obrtna združenja so povečala aktivnost ; zanj je značilna borbena aktivnost ; živahna diplomatska aktivnost ; družbena, gospodarska, politična aktivnost ; psihična aktivnost ; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov
// delavnost , prizadevnost : treba je podvojiti našo aktivnost ; pripomoči k večji aktivnosti ; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let ; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

áktovka 1 -e ž ( ā )
torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke ; usnjena aktovka ; aktovka na zadrgo ; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika

áktovka 2 -e ž ( ȃ )
knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka : pisec kratkih aktovk

aktuálen -lna -o prid. , aktuálnejši ( ȃ )
1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi ; aktualna politika ; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni ; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna
2. dejanski , stvaren : aktualna in potencialna vrednost

aktualístičen -čna -o prid. ( í )
ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje

aktualizácija -e ž ( á )
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame ; aktualizacija pouka ; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev

aktualízem -zma m ( ī )
poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem ; aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma

aktualizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa

aktualizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
narediti aktualno, sodobno, posodobiti: aktualizirati pouk ; aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva načeti, sprožiti

aktuálnopolítičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja ; aktualnopolitične razmere v državi ; aktualnopolitično dogajanje ; tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična

aktuálnost -i ž ( ȃ )
sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost ; politična aktualnost ; žgoča aktualnost ; aktualnost problematike
// nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti ; aktualnosti doma in v svetu

aktuár -ja m ( ā )
zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije
// nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar

aktuárski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na aktuarje: aktuarski posli

akulturácija -e ž ( á )
knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev ; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard

akumulácija -e ž ( á )
zbiranje , nabiranje , kopičenje : akumulacija blaga ; akumulacija energije, vode
geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter
// ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo ; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital

akumulacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen ; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru ; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja

akumulatíven -vna -o prid. ( ȋ )
ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje ; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva

akumulatívnost -i ž ( ȋ )
ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost ; nizka akumulativnost ; akumulativnost naše industrije ; stopnja akumulativnosti

akumulátor -ja m ( ȃ )
1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator ; avtomobilski akumulator ; alkalni, svinčev akumulator ; kapaciteta akumulatorja
2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator

akumulátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na akumulator:
a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja ; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev
b) akumulatorski tlak ; akumulatorska para

akumulíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala

akumulírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
zbirati , nabirati , kopičiti : akumulirati energijo, paro, vodo
// ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital

akupresúra -e ž ( ȗ ) med.
zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura

akupresúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na akupresuro: akupresurna točka / akupresurna masaža

akupunktúra -e ž ( ȗ ) med.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo ; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo

akupunktúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na akupunkturo: akupunkturne točke / akupunkturna igla / akupresurna masaža / akupunkturna terapija ; akupunkturno zdravljenje

akupunkturíst -a m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: obisk pri akupunkturistu

akupunkturológ -a m ( ọ̑ )
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: zdravnik akupunkturolog ; izpit za akupunkturologa

akurát člen. ( ȃ )
zastar. prav , natanko : akurat tako je hotel imeti

akuráten -tna -o prid. ( ȃ )
star. točen 1 , natančen , vesten 1 : akuraten uradnik ; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten

akústičen -čna -o prid. ( ú )
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi ; akustični signal, učinek ; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor ; dvorana je akustična
// glasb. nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument ; akustična kitara ; akustična oprema ; akustično glasbilo / znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe ; akustična zasedba
les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok
2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši

akústičnost -i ž ( ú )
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: preizkusiti akustičnost dvorane ; dobra, slaba akustičnost arene, stadiona

akústik -a m ( ú )
strokovnjak za akustiko: dela kot akustik za slušne aparate

akústika -e ž ( ú )
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko ; strokovnjak za akustiko ; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična

akušêr -ja m ( ȇ )
v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar:

akút -a m ( ȗ )
jezikosl. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga, ostrivec: zaznamovati z akutom
// nizki ton: izgovoriti z akutom

akúten -tna -o prid. , akútnejši ( ȗ )
1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi ; akutna kriza ; akutno vprašanje
2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem ; kronične in akutne bolezni ; akutno vnetje slepiča

akutírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl. izgovoriti z nizkim tonom: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo
// zaznamovati z akutom: akutiraj črko

akútnost -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni

ákuzativ -a m ( ȃ )
jezikosl. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala

ákuzativen -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. tožilniški : akuzativni predmet ; akuzativna zveza

akvadúkt -a m ( ȗ )
grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov

ákvafítnes -a m ( ȃ-ȋ )
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: pol ure akvafitnesa

ákvakultúra -e ž ( ȃ-ȗ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: razvoj akvakulture ; strokovnjak za akvakulturo

akvalúnga -e ž ( ȗ )
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami ; potapljati se z akvalungo

akvamarín -a m ( ȋ )
zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom
// zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom

akvamarínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči ; knjiž. akvamarinski somrak Egipta

ákvapláning -a m ( ȃ-ȃ )
avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga

akvarél -a m ( ẹ̑ )
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli ; razstava odličnih akvarelov ; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice

akvarélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret ; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve

akvarelíst -a m ( ȋ )
kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist ; pren. literarni akvarelist

akvarelístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki slika akvarele: znana akvarelistka in krajinarka

akvárij -a m ( á )
steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju ; šolski akvarij
// prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi

akvárijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina ; akvarijske ribe / akvarijski grelec ; akvarijska posoda

akvaríst -a m ( ȋ )
kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist ; društvo akvaristov

akvarístika -e ž ( í )
gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko ; ljubitelj akvaristike
// nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike

akvaterárij -a m ( á )
zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij

akvatínta -e ž ( ȋ )
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto ; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte ; zbirka akvatint

akvavít -a m ( ȋ )
žgana pijača: steklenica z akvavitom

akvedúkt -a m ( ȗ )
grad. akvadukt : iz megle so štrleli loki akvedukta

akvilêjski -a -o ( ȇ )
pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh

akvirírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. pridobivati , nabirati : akvirirati naročnike za časopis

akvizícija -e ž ( í )
knjiž. pridobivanje , nabiranje : akvizicija naročnikov, zavarovancev / ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev

akvizitêr -ja m ( ȇ )
kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih: nasedati akviziterjem ; iznajdljiv, nadležen, vsiljiv akviziter ; zavarovalniški akviziter ; akviziter za časopis, za knjižne zbirke, za likalnike, sesalnike / lažen, nepooblaščen akviziter

akvizitêrski -a -o ( ȇ )
pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh ; akviziterska služba

akvizitêrstvo -a s ( ȇ )
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev in zbiranje naročil zanje po domovih: ukvarjati se z akviziterstvom / telefonsko akviziterstvo

àla medm. ( ȁ ) pog.
1. izraža ukaz, spodbudo; alo : ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2. izraža presenečenje; na! : komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje

à la [ ala ] prisl. , knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način

alabáster -tra m ( ā )
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra ; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster

alabástrn -a -o prid. ( ā )
ki je iz alabastra: alabastrn kip ; alabastrna ura, vaza ; pren. alabastrn vrat

alabástrov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna

alabastrovína -e ž ( í )
zastar. izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino

alabástrski -a -o prid. ( ā )
tak kot iz alabastra: alabastrske roke ; alabastrska ramena / zastar. alabastrska svetilka alabastrna

à la carte [ alakárt ] prisl. ( ȃ )
gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte

alárm -a m ( á )
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru ; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm ; četni trobentač je zatrobil alarm ; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm ; izklopiti, vklopiti alarm ; vlomilci so najprej onesposobili alarm ; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm ; nastaviti alarm ; vibracijski alarm ; alarm na mobilniku, na uri
strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure ; med alarmom so bili v zaklonišču ; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir , hrup : ves ta alarm je nepotreben ; njihov prihod je vzdignil velik alarm

alarmánten -tna -o prid. ( ȃ )
ki vzbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi ; spet krožijo alarmantne vesti ; alarmantno znamenje bolezni

alármen -mna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec ; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov

alarmírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti , obvestiti : alarmirati gasilce, policijo ; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali
// vznemiriti , razburiti : novica je alarmirala vse mesto

álba -e ž ( ȃ )
rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo

albanístika -e ž ( í )
veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike

albánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik ; albanska meja

albánščina -e ž ( ȃ )
albanski jezik: uporaba, uvedba albanščine ; dnevnik, knjiga v albanščini

álbatros -a m ( ȃ )
zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros ; orjaški albatrosi

albigénz -a m ( ẹ̑ )
albižan

albín -a m ( ȋ )
biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke

albinízem -zma m ( ī )
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem ; albinizem živali

albínka -e ž ( ȋ )
biol. ženska ali žival, ki ji primanjkuje pigmenta, beličnica: fotografiral je albinko / tudi mama mladička je albinka

albíno -a m ( ȋ )
biol. albin : delati poskuse na albinih ; v prid. rabi: albino postrv

albít -a m ( ȋ )
min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec:

albižàn in albižán -ána m ( ȁ á; ȃ )
pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine: gibanje albižanov so v krvi zadušili

álbum -a m ( ȃ )
1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami ; družinski album ; filatelistični album
pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev
2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album

albúmen -a m ( ú )
med. beljakovina : albumen v seču

albumín -a m ( ȋ )
biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin ; trdenje albumina

albumínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo

albuminuríja -e ž ( ȋ )
med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem:

álbumski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi

aldehíd -a m ( ȋ )
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline ; uporaba aldehidov

aldehíden -dna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina

al dénte -- v prid. rabi ( ẹ̑ )
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: al dente rižota in rižota al dente ; al dente testenine in testenine al dente ; jed kuhamo, dokler riž ni al dente ; prisl. kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente

aleatóren -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid

aleatóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
glasb. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt ; aleatorični način komponiranja

aleatórika -e ž ( ọ́ )
glasb. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike

alegóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika ; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela

alegóričnost -i ž ( ọ́ )
knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame

alegoríja -e ž ( ȋ )
lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami
// umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage

alegórika -e ž ( ọ́ )
knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika

alegorizácija -e ž ( á )
knjiž. alegorično prikazovanje: iz antike prevzeta alegorizacija števil

alêja -e ž ( ȇ )
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji ; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

aleksandrínec -nca m ( ȋ )
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih ; francoski aleksandrinec

aleksandrínka -e ž ( ȋ )
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka ; potomci, sorodniki aleksandrink ; usoda, življenje aleksandrink ; razstava, roman o aleksandrinkah

aleksandrínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

alelúja 1 -e ž ( ȗ )
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo ; radostna aleluja
knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč

alelúja 2 medm. ( ȗ )
rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja ; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja

alergén -a m ( ẹ̑ )
med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen

alêrgičen -čna -o prid. ( é )
nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik ; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja ; alergična reakcija ; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje

alêrgičnost -i ž ( é )
med. značilnost alergičnega človeka: ugotavljati alergičnost / pren. alergičnost na priseljence

alergíja -e ž ( ȋ )
preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na gluten, mlečne izdelke ; alergija na cvetni prah, pršice ; alergija na beljakovine, za beljakovine ; najpogostejši povzročitelji alergij ; zdravljenje kožne alergije ; sredstva proti alergiji

alergíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na alergijo: zdravljenje alergijskih bolezni ; alergijska reakcija ; alergijsko vnetje nosne sluznice

alêrgik -a m ( é )
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike ; hudi alergiki ; alergik na cvetni prah

alergogén -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku ; alergogena rastlina ; alergogena snov ; alergogeno živilo

alergologíja -e ž ( ȋ ) med.
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo / oddelek za alergologijo

alergolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alergologijo: alergološki test ; alergološka diagnostika ; alergološke študije / alergološka ambulanta

álfa -e tudi -- ž ( ȃ )
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

alfabét -a m ( ẹ̑ )
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda : povedati alfabet ; urediti imena po alfabetu ; grški alfabet

alfabetárij -a m ( á )
po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja

alfabétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
star. abeceden : alfabetični seznam

alfabetíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od alfabetirati:

alfabetírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi, abecedirati:

alfabétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
abeceden : alfabetska ureditev

álfanumêričen -čna -o prid. ( ȃ-é )
ki je sestavljen iz črk in številk, črkovno-številski: alfanumerični podatek, znak ; alfanumerična tipka, tipkovnica ; alfanumerično označevanje

álfa rómeo tudi álfa roméo -a m ( ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑ )
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve

al fresco [ alfrésko ] prisl. ( ẹ̑ )
um. na svež omet: slikati al fresco ; v prid. rabi: al fresco slikarstvo

álga -e ž ( ȃ )
nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal ; morske alge
bot. rdeče, rjave, zelene alge ; bičkaste alge ; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae

álgast -a -o prid. ( ȃ )
poln alg: algaste mlake

algébra tudi álgebra -e ž ( ẹ̑; ȃ )
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije ; učbenik algebre

algebráičen -čna -o prid. ( á )
mat. nanašajoč se na algebro: algebraična enačba / algebraično število

algebrájski -a -o prid. ( ȃ )
mat. nanašajoč se na algebro: algebrajska enačba, funkcija

algébrski -a -o prid. ( ẹ̑ )
mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko število

algónkij -a m ( ọ̄ )
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija

algorítem -tma m ( í )
mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem ; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja

algôvnica -e ž ( ȏ )
zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques:

àli 1 člen. ( ȁ )
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič ; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!

àli 2 in ali vez. ( ȁ )
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd ; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine ; jaz ali ti, eden mora odnehati ; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne ; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti ; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige ; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug ; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik ; marec ali sušec ; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič ; vrne se čez dve uri ali še prej ; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka ; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
pog. leto dni ali kaj je od tega približno ; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo ; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne ; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji ; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , a 5 , toda : bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali ; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil ; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

aliánsa -e ž ( ȃ )
zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso ; član alianse
zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza
// zveza , društvo , organizacija : mednarodna aliansa žena

álias člen. ( ȃ )
knjiž. drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček

alíbi tudi álibi -ja m ( ȋ; ȃ )
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi ; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi
// knjiž. opravičilo , izgovor : to je njegov moralni alibi

alienácija -e ž ( á )
knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo ; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela

alienacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od alienacija: alienacijska problematika

alieníranost -i ž ( ȋ )
knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti

alienírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira ; človek se alienira v mehanizaciji življenja

alifátski -a -o prid. ( ȃ )
kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin ; alifatske spojine

aligátor -ja m ( ȃ )
krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
zool. kitajski, misisipski aligator

aliíran -a -o prid. ( ȋ )
knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države

aliíranec -nca m ( ȋ )
član alianse, zaveznik:

alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. ( ọ̑; ó )
knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
glasb. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom

alimentácija -e ž ( á )
knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo

alimentacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor ; alimentacijska pravica zakonca

alimentáren -rna -o prid. ( ȃ )
med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana:

alimênti tudi aliménti -ov m mn. ( é ē; ẹ́ ẹ̄ )
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente ; prejemati alimente ; tožila ga je za alimente

alimentírati -am nedov. ( ȋ )
knjiž. preživljati , vzdrževati : alimentirati otroke ; pren. alimentirati investicijske sklade iz amortizacije

a límine prisl. ( ȋ )
knjiž. kratko malo, kar takoj: a limine zavrniti prošnjo

alinêa in alinêja tudi alínea tudi alíneja ž ( ȇ; ȋ )
knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3

alíra in alura -e [ alíra ] ž ( ȋ )
nav. mn., zastar. vedenje 2 , ravnanje , navade : gosposke alire

aliterácija -e ž ( á )
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo

alizarín -a m ( ȋ )
kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin

aljáški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo
vrtn. aljaška pacipresa

aljehínka -e ž ( ȋ )
šah. otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin:

álk -a m ( ȃ )
zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk

álka -e ž ( ȃ )
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko

alkaidovec tudi alkájdovec -vca [ alkájdovəc ] m ( ȃ )
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani

alkájski -a -o prid. ( ȃ )
lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:

alkálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina ; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske

alkáličen -čna -o prid. ( á )
kem. alkalen : alkalična raztopina / alkalična reakcija

alkáličnost -i ž ( á )
kem. alkalnost : alkaličnost seča

alkálija -e ž ( á )
kem. hidroksid alkalijskih kovin: poškodbe z alkalijami

alkálijski -a -o prid. ( á )
kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin

alkalimetríja -e ž ( ȋ )
kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:

alkalizácija -e ž ( á )
kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine

alkalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino

alkálnost -i ž ( ȃ )
kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga ; stopnja alkalnosti

alkaloíd -a m ( ȋ )
kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni ; uporabljati alkaloide za zdravila

alkalóza -e ž ( ọ̑ )
med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi

álkar -ja m ( ȃ )
tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih ; tekmovanje alkarjev

alkíden -dna -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:

alkimíja -e ž ( ȋ )
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja

alkimíst -a m ( ȋ )
kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed

alkimístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica ; alkimistično eksperimentiranje

alkohól -a m ( ọ̑ )
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola ; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome ; etilni alkohol etanol, etilalkohol ; metilni alkohol metanol, metilalkohol ; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola ; biti vdan alkoholu ; ta človek prenese velike količine alkohola

alkoholát -a m ( ȃ )
kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati

alkohólen -lna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv ; alkoholne pijače / alkoholni sen ; alkoholne blodnje
kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino ; med. alkoholni bledež ; alkoholna intoksikacija ; pravn. alkoholna kriminaliteta

alkohóličarka -e ž ( ọ́ )
ženska, ki pretirano uživa alkoholne pijače: neozdravljiva alkoholičarka

alkohóličen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne

alkohólik -a m ( ọ́ )
kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik ; kroničen, notoričen alkoholik ; dispanzer za alkoholike

alkoholízem -zma m ( ī )
pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu ; kronični alkoholizem ; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu: dedni alkoholizem

alkoholizíranost -i ž ( ȋ )
stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika ; stopnja alkoholiziranosti

alkoholizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot ; alkoholizirati vino

alkohôlnat -a -o prid. ( ȏ )
ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina

alkohológ -a m ( ọ̑ )
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu ; psihiater in alkoholog

alkoholomán -a m ( ȃ )
med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov

alkoholomaníja -e ž ( ȋ )
med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen

alkoholométer -tra m ( ẹ̄ )
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:

alkohólov -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost

alkohôlski -a -o prid. ( ȏ )
alkoholen

alkoskóp tudi alkoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest : alkoskop je nameril dva promila

álkotést -a m ( ȃ-ẹ̑ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest ; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest

álkotéster -ja m ( ȃ-ẹ́ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola ; digitalni alkotester ; policijski alkotester

alkôva -e ž ( ȏ )
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa ; posteljo ima v alkovi materine spalnice ; soba z alkovo

alkôven 1 -vna m ( ȏ )
knjiž. alkova : postelja stoji v alkovnu

alkôven 2 -vna -o ( ȏ )
pridevnik od alkova: alkovni zastori

allegretto [ alegréto ] prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja nekoliko hitro:

allegro [ alégro ] prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja hitro : igrati allegro

all inclusive -- [ ól inklúziu̯ ] v prid. rabi ( ọ̑, ȗ )
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive ; all inclusive programi in programi all inclusive

álma máter álme máter tudi -- -- ž ( ȃ, ā )
vznes. univerza : drugo desetletje obstoja naše alme mater

almanáh -a m ( ā )
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik , letopis : društvo je ob obletnici izdalo almanah ; pesniški almanah ; sodelavec, urednik almanaha
navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje

almanáhovec -vca m ( ā )
sodelavec almanaha:

almanáhovski -a -o ( ā )
pridevnik od almanah: almanahovska poezija

almandín -a m ( ȋ )
min. vijoličasti različek granata:

álmožna -e ž ( á )
zastar. miloščina : deliti, prositi almožno

àlo tudi aló medm. ( ȁ; ọ̑ )
izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven!
// pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?

aloa gl. aloja

alocírati -am nedov. in dov. ( ȋ ) fin.
razdeljevati, razporejati za določen namen: denar alocirajo v razvojne potenciale ; optimalno, ustrezno alocirati kaj

alód tudi alódij -a m ( ọ̑; ọ́ )
zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod ; lastniki svobodnih alodov

alodiálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve

alofón -a m ( ọ̑ )
jezikosl. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja:

àlógičen -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo ; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična

àlógičnost -i ž ( ȁ-ọ́ )
značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost ; moderna alogičnost

alogízem -zma m ( ī )
kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov

alohtón -a -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov

alója in áloa -e ž ( ọ̑; ā )
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih ; sprehajati se med alojami in palmami
farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline

alójev -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok

alojzijevíščnik -a m ( ȋ )
v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik

alojzijevíški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja

alójzijevski -a -o prid. ( ọ́ )
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska

alójzijski -a -o prid. ( ọ́ )
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:

alójznik -a m ( ọ̑ )
alojzijeviščnik : bil je sprejet med alojznike

alokácija -e ž ( á )
knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička ; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih ; alokacija dela

alomórf -a m ( ọ̑ )
jezikosl. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k

alónža -e ž ( ọ̑ )
fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve:

alopát -a m ( ȃ )
med. kdor zdravi z alopatijo: alopati in homeopati

alopátičen -čna -o ( á )
pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje

alopatíja -e ž ( ȋ )
med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni:

alotrópen -pna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika

alotropíja -e ž ( ȋ )
kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika

alpáka 1 -e ž ( ȃ )
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival ; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake ; v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče

alpáka 2 -e ž ( ȃ )
zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake ; v prid. rabi: alpaka srebro

alpákast 1 -a -o prid. ( ȃ )
ki je iz tkanine alpaka: alpakast jopič

alpákast 2 -a -o prid. ( ȃ )
ki je iz kovine alpaka: alpakast jedilni pribor

al pári prisl. ( ȃ )
fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari / tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu

alpíd -a m ( ȋ )
antr. pripadnik alpske rase: alpidi in baltidi

alpín -a m ( ȋ )
v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec : alpine je prisilil k predaji

alpínec -nca m ( ȋ )
1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev

alpinétum in alpinét -a m ( ẹ̑ )
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum ; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti

alpiníst -a m ( ȋ )
kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist ; visokogorski, zimski alpinist

alpinístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub ; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost ; organizirati planinska in alpinistična predavanja

alpinístika -e ž ( í )
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: vrhunska, zimska alpinistika ; razvoj alpinistike
// alpinizem

alpinístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki se ukvarja z alpinistiko: slovenske alpinistke ; uspešna, vrhunska alpinistka ; vzpon alpinistke

alpinízem -zma m ( ī )
veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma
// alpinistika : v alpinizmu je šele začetnik

alpínski -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota
2. alpinističen : alpinski klub
3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora

alpínum -a m ( ȋ )
alpinetum : lepo urejen alpinum

álpski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta ; alpske dežele ; alpsko podnebje ; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora ; antr. alpska rasa ; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami ; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella ; alpska možina ; alpska nebina ; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih ; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem ; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu ; alpsko smučanje

ált -a m ( ȃ )
nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom ; ima prijeten alt
glasb. prvi alt
// nav. mn. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti

altána -e ž ( ȃ )
knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni ; hiše z altanami in balkoni
// senčnica 1 , uta : vrt z altano

álter -- prid. ( ȃ ) pog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen : alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena

alterácija -e ž ( á )
knjiž. sprememba , menjava : alteracija glasu / duševna alteracija
glasb. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona ; med. maligna alteracija tkiva

álter égo álter éga in -- -- m ( ȃ, ẹ̑ )
knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
// oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego

alterírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. spremeniti , menjati : alterirati glas, sodbo
med. tkivo alterira se spremeni

alternácija -e ž ( á )
knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji ; alternacija težjih vlog ; alternacija učiteljev pri pouku

alternatíva -e ž ( ȋ )
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo ; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu ; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa ; privlačna, uporabna brezplačna alternativa ; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative ; denar za alternativo ; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo

alternatívec -vca m ( ȋ )
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci ; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec : dialog med alternativci in uradno medicino

alternatíven -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev ; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog ; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni ; alternativna glasba, kultura ; alternativne metode zdravljenja ; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna ; alternativno vprašanje, mnenje ; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila ; alternativno gibanje
ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje ; alternativno petje

alternatívka -e ž ( ȋ )
1. pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. (alternativna) zdravilka : na pregled je šla k alternativki

alternatívnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost alternativnega: spodbujati kreativnost in alternativnost

alternátor -ja m ( ȃ )
elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator

alternírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki ; alternirati s soigralcem

altiméter -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer : altimeter kaže dva tisoč metrov ; altimeter za alpiniste

altíst -a m ( ȋ )
kdor poje alt:

altístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka

altokúmulus -a m , mn. altokúmuli tudi altokúmulusi ( ȗ )
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:

altostrátus -a m , mn. altostráti tudi altostrátusi ( ȃ )
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:

áltovski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija
glasb. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja ; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna

altruíst -a m ( ȋ )
altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist ; oče altruist, sin pa tak egoist!

altruístičen -čna -o prid. ( í )
poln altruizma, nesebičen: altruističen človek ; njegovo ravnanje je altruistično

altruístka -e ž ( ȋ )
altruistična ženska: je altruistka in rada pomaga ljudem

altruízem -zma m ( ī )
ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden ; storiti kaj iz altruizma

áltsaksofón -a m ( ȃ-ọ̑ )
glasb. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom:

alú -- v prid. rabi ( ȗ )
teh. aluminijast : mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač

aludírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere ; ne vem, na koga aludira s tem

alúmen -mna m ( ú )
nav. mn. kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo: alumni so plesali na gala večeru ; klub alumnov ; stiki z alumni naše fakultete / Društvo alumnov Veterinarske fakultete

aluminát -a m ( ȃ )
kem. sol kovine z aluminijevim hidroksidom: kalcijevi aluminati ; natrijev aluminat

alumínij -a m ( í )
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita ; aluminij v palicah ; tovarna aluminija ; posoda iz aluminija

alumínijast -a -o prid. ( í )
ki je iz aluminija: aluminijasti izdelki ; aluminijast novec ; aluminijasta cev, oprema, posoda
// podoben aluminiju: aluminijast sijaj ; aluminijasta barva

alumínijev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina
kem. aluminijev silikat ; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja
// aluminijast : aluminijevi trakovi ; aluminijeva posoda, žica

alumínijski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta

alumnát -a m ( ȃ )
zastar. bogoslovje , semenišče : po maturi je šel v alumnat

alúmosilikát -a m ( ȗ-ȃ )
kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat

alura gl. alira

aluviálen -lna -o prid. ( ȃ )
geol. holocenski : aluvialen prod ; aluvialna naplavina ; aluvialna plast

alúvij -a m ( ú )
geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen : dolinske ježe so iz aluvija
// naplavine iz te dobe:

aluzíja -e ž ( ȋ )
prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica ; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem ; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami

aluzíven -vna -o prid. ( ȋ )
ki prikrito meri, namiguje na kaj: aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo

alvéola in alveóla -e ž ( ẹ̑; ọ̑ ) anat.
1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
jezikosl. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci

alveoláren -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah

alzáški -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Alzacijo: alzaški hribi / alzaška noša

alzheimer -ja [ álchajmer ] m ( ȃ ) pog.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; Alzheimerjeva bolezen : test na alzhaimerja

Alzheimerjev -a -o [ álchajmerjev- ] prid. ( ȃ )
v zvezi Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic: bolnik z Alzheimerjevo boleznijo

alžírski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Alžirce ali Alžir: alžirsko osvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče

amaconka ipd. gl. amazonka ipd.

amalgám -a m ( ȃ )
kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom ; zob so mu zalili z amalgamom ; natrijev, srebrov amalgam

amalgamíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine

amalgamírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo

amalgámski -a -o ( ȃ )
pridevnik od amalgam: amalgamska plomba

amandmá -ja m ( ȃ )
dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma ; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev ; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika

amandmírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: vlada je amandmirala svoj zakon ; amandmirati člen zakona ; amandmirati sklep

amanuensis -a [ amanuénzis ] m ( ẹ̑ )
nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa

amaránt -a m ( ā )
vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir

amarílis -a m ( ȋ )
vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum:

amatêr -ja m ( ȇ )
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj : s slikarstvom se ukvarja kot amater ; fotograf, igralec amater ; tečaj za voznike amaterje
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev

amaterízem -zma m ( ī )
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost , ljubiteljstvo : dramski, glasbeni amaterizem ; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma

amatêrka -e ž ( ȇ )
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica : preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka

amatêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov ; nastop amaterskih igralskih skupin ; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta

amatêrstvo -a s ( ȇ )
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost , ljubiteljstvo : alpinizem je zanj predvsem amaterstvo ; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo

amazonít -a m ( ȋ )
min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita

amazónka tudi amacónka -e ž ( ọ̑ )
1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala ; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko

amazónski tudi amacónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka
2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi
zool. amazonska papiga

ámažnik -a m ( á )
nar. berač 1 , revež : potepuhi in amažniki

ámba -e ž ( ȃ )
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin ; zadeti ambo
// najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo

ambasáda -e ž ( ȃ )
najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: ameriška ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi
// poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade

ambasádor -ja m ( ȃ )
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji ; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini

ambasádorka -e ž ( ȃ )
najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica: veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka ; pren.: oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti ; Unicefova ambasadorka

ambícija -e ž ( í )
nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim ; tu ni prostora za osebne ambicije ; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
// ed. ambicioznost : njegova bolna ambicija ; fant z zdravo ambicijo

ambiciózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen ; ambiciozen igralec ; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt ; ambiciozne zahteve

ambicióznež -a m ( ọ̑ )
nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži ; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži

ambicióznost -i ž ( ọ̑ )
lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost ; zdrava ambicioznost mladine

ambiènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient ; malomeščanski, vaški ambient ; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe ; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje , ozračje : na ulicah vlada pravi novoletni ambient

ambientálen -lna -o prid. ( ȃ )
ki je del ambienta, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom

ambiênten tudi ambiénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika

ambivalénca -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli ; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca

ambivalénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos ; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti ; ambivalentna osebnost

ambivaléntnost -i ž ( ẹ̑ )
knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost ; ambivalentnost značaja / rdeča nit feminizma je njegova ambivalentnost

ambón -a m ( ọ̑ )
rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje Svetega pisma: iti, stopiti k ambonu

ámbra -e ž ( ȃ )
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre

ámbrovec -vca m ( ā )
vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno

ambrózija -e ž ( ọ́ )
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah ; cvetni prah ambrozije ; širjenje ambrozije ; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija ; pelinolistna ambrozija

ambrozijánski -a -o prid. ( ȃ )
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred ; ambrozijansko petje

ambrózijski -a -o prid. ( ọ́ )
knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč

ambulánca -e ž ( ȃ )
1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov
2. zastar. ambulanta

ambulánčen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon ; ambulančna pošta / ambulančni pregled ; ambulančno zdravljenje

ambulánta -e ž ( ȃ )
1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne ; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// med. žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta
2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// zastar. rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil

ambulánten -tna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik ; ambulantni pregled ; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu ; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
2. premičen , potujoč : ambulantna knjižnica ; cestna ambulantna informacijska služba ; ambulantna trgovina

ambulatórij -a m ( ọ́ )
zastar. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta : zobni ambulatorij ; ambulatorij za otroke

améba -e ž ( ẹ̑ )
zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami ; grižna ameba

amében -bna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na amebo: amebno gibanje
med. amebna griža

ameboíden -dna -o prid. ( ȋ )
podoben amebi: ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov

ameliorácija -e ž ( á )
agr. melioracija : amelioracija kmetijskih zemljišč

ámen člen. ( ā )
rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen ; pren., ekspr. ne pustim, pa amen ; sam.: šele pri amenu se je zbudil
pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo ; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse ; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto

amenorêja -e ž ( ȇ )
med. izostanek menstruacije: patološka amenoreja

amenoróičen -čna -o ( ọ́ )
pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic

amerícij -a m ( í )
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am:

američánski -a -o prid. ( ȃ )
zastar. ameriški : američanski Slovenci

Amêrika -e ž ( ȇ )
celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika ; odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega ; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
// pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko

amerikánec -nca m ( ȃ ) pog.
1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač

amerikanístika -e ž ( í )
veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko

amerikanizácija -e ž ( á )
glagolnik od amerikanizirati: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije ; amerikanizacija našega življenja

amerikanízem -zma m ( ī )
nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu ; brezdušni, tipični amerikanizem
// jezikosl. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini

amerikanizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost ; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali

amerikánka -e ž ( ȃ ) pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka : ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki

amerikanofíl -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: je pravi amerikanofil ; anglofili in amerikanofili

amerikánski -a -o prid. ( ȃ )
1. pog. ameriški : kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček

amerikánstvo -a s ( ȃ )
zastar. izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva

amerikánščina -e ž ( ȃ )
nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine ; v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine
// pog. amerikanizem : navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino

amêriški -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom ; ameriška celina ; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji ; ameriški zunanji minister ; ameriška vlada / ameriški Slovenci ; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta ; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki ; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea ; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo ; vet. ameriški kasač ; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus ; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

amêrištvo -a s ( ȇ )
značilnosti, lastnosti Američanov: razpravljati o bistvu amerištva

ametíst -a m ( ȋ )
poldrag kamen vijoličaste barve: ametist se lesketa ; ogrlica z velikim ametistom

ametísten -tna -o prid. ( ȋ )
1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan ; ametistna ogrlica
2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo

ametístov -a -o ( ȋ )
pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom

amfetamín -a m ( ȋ )
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina ; tablete amfetamina / jemati amfetamine

amfíbija -e ž ( í )
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka : našli so ostanke amfibij
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:

amfíbijski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank ; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili

amfiból -a m ( ọ̑ )
min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola

amfibolíja -e ž ( ȋ )
lit. dvoumno, dvosmiselno izražanje; dvoumje , dvosmiselnost

amfibolít -a m ( ȋ )
petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov:

amfibólov -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od amfibol: amfibolov azbest

amfibráh tudi amfíbrah -a m ( ā; ȋ )
lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih

amfiktioníja -e ž ( ȋ )
pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča: delfska amfiktionija

amfiteáter -tra m ( á )
pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju
// temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal

amfiteatrálen -lna -o prid. ( ȃ )
po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica

amfiteátrski -a -o prid. ( á )
amfiteatralen : amfiteatrsko prizorišče

ámfora -e ž ( ā )
antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah ; geometrično okrašena amfora ; amfora za olje

amfotêren -rna -o prid. ( ȇ )
kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi

ámi 1 -ja m ( ȃ )
v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja

amí 2 -ja m ( ȋ )
tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija ; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev

amíd -a m ( ȋ )
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid ; amidi organskih kislin

amidopirín -a m ( ȋ )
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina

amigdalín -a m ( ȋ )
kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov:

amíkt -a m ( ȋ )
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt

amíl -a m ( ȋ )
kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi:

amílacetát -a m ( ȋ-ȃ )
kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo

amílalkohól -a m ( ȋ-ọ̑ )
kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola

amiláza -e ž ( ȃ )
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:

amiloíd -a m ( ȋ )
med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob:

amín -a m ( ȋ )
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini

amino... ali amíno... prvi del zloženk ( ȋ )
nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amonijaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina

amínokislína in amíno kislína -e ž ( ȋ-í )
kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin

aminopirín -a m ( ȋ )
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu:

amínoskupína in amíno skupína -e ž ( ȋ-í )
kem. atomska skupina, izvedena iz amonijaka z odvzemom enega atoma vodika:

amínski -a -o prid. ( ȋ )
kem. izveden iz amonijaka: aminska spojina

ámiš -a m ( ȃ )
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev ; amiši in mormoni

amnestíja -e ž ( ȋ )
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi ; dati, podeliti amnestijo ; splošna amnestija za politične zapornike

amnestíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon

amnestíranec -nca m ( ȋ )
kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev

amnestírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali

amnezíja -e ž ( ȋ )
med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo ; delna, popolna, starostna amnezija

ámniocentéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ ) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza ; izvesti amniocentezo

ámnion -a m ( ȃ )
zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami

ámok -a m ( ȃ )
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka ; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti

amonál -a m ( ȃ )
kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu

amoniak gl. amonijak

amonifikácija -e ž ( á )
biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak: proces amonifikacije

amónij -a m ( ọ́ )
kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika:

amónijak in amóniak -a m ( ọ̑ )
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amonijaku

amónijakov in amóniakov -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od amonijak: amonijakova raztopina

amónijev -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat ; amonijeve soli

amonít -a m ( ȋ )
pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti

ámor -ja m ( ȃ )
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor ; amor z lokom in puščico

àmorála -e ž ( ȁ-ȃ )
odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala ; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti

àmorálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek ; amoralna družba / amoralno dejanje ; amoralno stališče nasilja

àmoralízem -zma m ( ȁ-ī )
knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem

àmorálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost ; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost

ámorček -čka m ( ȃ )
manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami ; ta otrok je lep kot amorček

amorét -a m ( ẹ̑ )
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti

amórfen -fna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan , brezobličen : iz amorfne gmote modelirati kip ; amorfna struktura / amorfna podoba mesta ; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna
// min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov ; steklo je amorfno

amórfnost -i ž ( ọ̑ )
knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga

Ámorjev -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip
knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je

amortizácija -e ž ( á )
1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizacija udarcev
2. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija
3. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija posojila ; amortizacija z žrebanjem
4. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice

amortizacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijska blazinica / amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic ; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh

amortizêr -ja m ( ȇ )
teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik : v avtu se je zlomil levi amortizer ; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi

amortizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizirati pritiske, tresljaje ; amortizirati sunke, trke, udarce / pren. amortizirati napetosti, politične želje
2. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
3. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ; dolg se amortizira
4. pravn. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico

àmpak 1 člen. ( ȁ ) pog.
1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten!
2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!

àmpak 2 in ampak vez. ( ȁ ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle ; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati ; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal ; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče ; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda ; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne ; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno ; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska ; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš

ampakovánje -a s ( ȃ )
nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja

ampelografíja -e ž ( ȋ )
veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije

ampêr -a m ( ȇ )
fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih ; varovalka za deset amperov [A]

ampêrméter -tra m ( ȇ-ẹ̄ )
elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter ; laboratorijski, prenosni ampermeter

ampêrsekúnda in ampere-sekunda -e [ ampêr-sekúnda ] ž ( ȇ-ȗ )
fiz. enota za merjenje elektrine:

ampêrski -a -o ( ȇ )
pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru

amplifikácija -e ž ( á )
knjiž. razširitev , povečanje : pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija ; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov

amplitúda -e ž ( ȗ )
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti ; amplituda nihanja ; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda ; amplituda bibavice ; pren. čustvena amplituda ; široka amplituda umetnikovih interesov
biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju

amplitúden -dna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot ; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja

ampúla -e ž ( ȗ )
neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula ; odbiti vrh ampule / ampula seruma
anat. razširjeni del cevastega organa

ampulíran -a -o prid. ( ȋ )
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: ampulirana zdravila

amputácija -e ž ( á )
kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo ; amputacija noge ; pren. velika etnična amputacija

amputacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na amputacijo: amputacijski štrcelj
med. amputacijski nož

amputíranec -nca m ( ȋ )
komur so amputirali kak ud telesa: proteze za amputirance

amputírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste

amulét -a m ( ẹ̑ )
predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu ; dragocen amulet ; amulet zoper bolezni

àmúzičen -čna -o prid. ( ȁ-ú )
ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume ; estetsko amuzičen

àmúzičnost -i ž ( ȁ-ú )
lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost ; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti

àmuzikálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki je brez čuta, smisla za glasbo: je povsem amuzikalen človek

anabaptíst -a m ( ȋ )
pripadnik anabaptizma, prekrščevalec: nauki anabaptistov

anabaptístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem: anabaptistična ločina

anabaptístovski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anabaptiste:

anabaptízem -zma m ( ī )
zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma

anabóličen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na anabolik: anabolični hormon, steroid ; snov z anaboličnim učinkom

anabólik -a m ( ọ́ ) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov ; anabolik testosteron ; stranski učinki anabolikov

ànacionálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
narodno brezbrižen: delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov ; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno

anaeróben -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje

anaerobióza -e ž ( ọ̑ )
biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika:

anafilaksíja -e ž ( ȋ )
med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo

anafiláktičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na anafilaksijo: doživeti anafilaktični šok ; anafilaktična reakcija po piku čebele

anáfora -e ž ( á )
lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore

anafóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na anaforo: anaforična stanca
jezikosl. anaforični zaimek zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede

anagráf -a m ( ȃ )
adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta
// nekdaj urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu

anagráfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anagraf: anagrafski podatki / anagrafski urad

anagrám -a m ( ȃ )
s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo ; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami

anahorét -a m ( ẹ̑ )
knjiž. puščavnik : živel je kot anahoret

anahorétski -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje

anahronístičen -čna -o prid. ( í )
ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika ; anahronistično gledanje na dobo ; to delo je danes že anahronistično

anahronízem -zma m ( ī )
pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem ; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo

anakolút -a m ( ȗ )
jezikosl., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta

anakónda -e ž ( ọ̑ )
zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus: kajmani, piraje in anakonde

anakreóntik -a m ( ọ́ )
lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik

anakreóntika -e ž ( ọ́ )
lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika

anakreóntski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika ; anakreontska pesem

anakrúza -e ž ( ȗ )
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo

análen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anus: analna odprtina

analfabét -a m ( ẹ̑ )
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet ; število analfabetov pada
// slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet ; tehnični analfabet

analfabetízem -zma m ( ī )
neznanje branja in pisanja; nepismenost : odpraviti analfabetizem ; boj proti analfabetizmu
// slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem

analfabétski -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj

analgétik -a m ( ẹ́ )
farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki

análi -ov m mn. ( ȃ )
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali ; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih ; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja

analíst -a m ( ȋ )
1. analitik : analist je komentiral razpoloženje na trgu ; politični analist / forenzični analist forenzik
2. knjiž. pisec analov, letopisec: te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti ; anonimni analist ; kronisti in analisti

analístičen -čna -o prid. ( í )
knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved ; analistično dopisovanje

analítičarka -e ž ( í )
ženska, ki analizira: opazovalka in analitičarka medijev ; mnenje, nasveti analitičarke / finančna, politična analitičarka

analítičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na analizo: analitični postopek ; analitični pristop k reševanju problemov ; analitične metode ; analitična obdelava podatkov ; analitična orodja ; analitično reševanje problemov / analitični članki ; analitični oris književnega dela ; analitična kritika / analitični um ; analitične sposobnosti ; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih ; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev ; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka ; analitična služba podjetja
kem. analitična kemija analizna ; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej ; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih ; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno

analítik -a m ( í )
kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik ; globok, hladen, izrazit analitik ; analitik družbe, življenja ; ekonomist analitik ; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov ; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik ; medijski, politični analitik ; vojaški analitik / kemik analitik

analítika -e ž ( í )
nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja

analítski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na analizo: analitske metode / analitska ocena delovnih mest / analitski oddelek ; uvedli so analitsko službo / analitska hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu / analitska kemija analizna

analíza -e ž ( ȋ )
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje ; delati, izvesti, podati analizo ; ne bomo se spuščali v analizo problema ; izčrpna, kritična, podrobna analiza ; analiza cen, krvi ; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza ; znanstvena analiza
fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov ; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko ; stavčna analiza ; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh ; kvalitativna, kvantitativna analiza ; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja , ocena : v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe ; analiza dobe in okolja ; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate

analizánt -a m ( ā á ) psiht.
kdor je analiziran: analizant predpostavlja, da analitik pozna odgovor na njegovo težavo

analizátor -ja m ( ȃ )
1. analitik : bil je analizator tedanje meščanske družbe ; globok analizator
// šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev
2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov ; analizator zvoka
mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb

analízen -zna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu ; analizni postopki ; analizne metode, tehnike / analizni izvidi ; analizni laboratorij
kem. analizna kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh ; teh. analizna tehtnica analitična

analizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse ; težnja po analiziranju

analizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere ; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
jezikosl. analizirati stavek ; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh ; šah. analizirati potezo, pozicijo

analóg -a m ( ọ̑ )
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku ; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog ; analog beljakovinske spojine

analógen 1 -gna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj ; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe

analógen 2 -gna -o prid. ( ọ̑ )
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik ; program pretvarja analogni signal v digitalnega ; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod ; analogni fotoaparat, telefon ; analogne naprave ; analogna televizija / analogna fotografija ; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti ; analogna ura

analógičen -čna -o prid. ( ọ́ )
analogen 1 : analogični zaključki

analogíja -e ž ( ȋ )
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti ; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija ; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika

analógnost -i ž ( ọ̑ )
lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov

análogon -a m ( ȃ )
knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku

anamnéstičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu

anamnéza -e ž ( ẹ̑ )
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze ; bolnikova, družinska anamneza
filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo ; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti

ánanas -a m ( ȃ )
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa ; nikoli prej ni jedla ananasa ; v prid. rabi: ananas liker
agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu

ánanasov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ananas: ananasovi lističi / ananasov kompot

anapést -a m ( ẹ̑ )
lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih

anapéstovski -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od anapest: anapestovski ritem

anárhičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena
polit. anarhična doba doba brezvladja

anárhičnost -i ž ( á )
neurejenost , neorganiziranost : anarhičnost produkcije ; anarhičnost gospodarskega sistema

anarhíja -e ž ( ȋ )
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija ; v poeziji je prišlo do anarhije ; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost

anarhíst -a m ( ȋ )
pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti
// ekspr. upornež , neposlušnež : včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist

anarhístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem: anarhistični elementi ; anarhistična miselnost ; anarhistično pojmovanje demokracije

anarhístka -e ž ( ȋ )
pristašinja anarhizma: anarhistka in revolucionarka
// ekspr. upornica : nič ne uboga, je prava anarhistka

anarhístovski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat

anarhízem -zma m ( ī )
nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem ; malomeščanski anarhizem

anarhoíden -dna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika ; anarhoidno pojmovanje demokracije

anárhoindividualístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov ; anarhoindividualistično gledanje na stvari

anárhosindikalístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija ; anarhosindikalistično pojmovanje

anárhosindikalízem -zma m ( ȃ-ī )
polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem

anastátičen -čna -o prid. ( á )
tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis

anastigmát -a m ( ȃ )
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma:

anastomozírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo

anátema 1 -e ž ( ȃ )
rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom ; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme

anátema 2 medm. ( ȃ )
knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema ; sam.: izreči svečani anatema ; pren. na pisatelja je padel anatema

anatematizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
rel. izobčiti iz Cerkve:

anatemizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. obsoditi , prekleti , izobčiti : vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati

anatóm -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa ; pren. pisatelj je anatom duše

anatómičen -čna -o prid. ( ọ́ )
star. anatomski : anatomični ustroj roke

anatomíja -e ž ( ȋ )
veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija ; anatomija človeka, konja ; anatomija mišic ; pren. anatomija meščanske družbe
biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov

anatomizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje

anatómka -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za anatomijo:

anatómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost ; anatomske spremembe telesa

andalúški -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj

andalúzijski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluzijski ples ; andaluzijska mesta ; andaluzijsko sonce / andaluzijski konji

andaluzít -a m ( ȋ )
min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat:

andánte prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante

andantíno prisl. ( ȋ )
glasb., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino

andezít -a m ( ȋ )
petr. svetlo zelena ali temna predornina:

andezíten -tna -o ( ȋ )
pridevnik od andezit: andezitni groh

andiníst -a m ( ȋ )
kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist ; pisatelj in andinist

andinízem -zma m ( ī )
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini ; predavanje o andinizmu

andragóg -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za andragogiko: posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle

andragógika -e ž ( ọ́ )
veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike ; ustanovili so katedro za andragogiko

andragóginja -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za andragogiko: dveurno delavnico bo vodila izkušena andragoginja

andragóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na andragogiko: andragoški center ; andragoška stroka ; različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle

andróga -e ž ( ọ̄ )
zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna:

androgamét -a m ( ẹ̑ )
biol. androgameta

androgaméta -e ž ( ẹ̑ )
biol. moška spolna celica:

androgín -a m ( ȋ )
knjiž. hermafrodit , dvospolnik

andromaníja -e ž ( ȋ )
bolezensko povečana spolna sla žensk; nimfomanija : trpi za andromanijo

ándropávza -e ž ( ȃ-ȃ )
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo ; simptomi andropavze

anekdóta -e ž ( ọ̑ )
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote ; pripovedovati anekdote ; v razlago vpletati anekdote ; dvoumne, kosmate anekdote ; anekdote iz Balzacovega življenja

anekdótičen -čna -o prid. ( ọ́ )
knjiž. nanašajoč se na anekdoto: anekdotičen zapis ; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo

anekdótičnost -i ž ( ọ́ )
knjiž. lastnost, značilnost anekdotičnega: njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja

anekdótski -a -o prid. ( ọ̑ )
anekdotičen : bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu

áneks tudi anéks -a m ( ȃ; ẹ̑ )
knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek , priključek : izdaja ima tudi tekstnokritični aneks ; aneks konvencije o cestnem prometu ; aneks memoranduma
// prizidek : aneks k valjarniški lopi

aneksíja -e ž ( ȋ )
nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo ; italijanska aneksija ; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski ; aneksija k Nemčiji

aneksíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok
zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908

aneksionístičen -čna -o prid. ( í )
ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji ; aneksionistična politika ; aneksionistična stranka

anektírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo ; anektirati Avstrijo k Nemčiji

anekuména -e ž ( ẹ̑ )
geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno območje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene

anémičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik ; postati anemičen
// knjiž. neizrazit , medel : literatura je postajala vedno bolj anemična ; osebe v povesti so nekam anemične

anémičnost -i ž ( ẹ́ )
med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame

anemíja -e ž ( ȋ )
med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija ; znaki anemije ; pren. anemija današnje družbe

anemíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od anemija: anemijski šumi

anémik -a m ( ẹ́ )
med. kdor ima anemijo:

anemográf -a m ( ȃ )
meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra:

anemométer -tra m ( ẹ̄ )
meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer

anemóna -e ž ( ọ̑ )
vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon

anergíja -e ž ( ȋ )
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo

aneroíd -a m ( ȋ )
fiz. kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska: pogledati na aneroid

anestétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na anestezijo: anestetični učinek ; anestetična krema ; anestetično sredstvo

anestétik -a m ( ẹ́ )
med. sredstvo za anestezijo: vbrizgati anestetik

anestezíja -e ž ( ȋ )
med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama , omrtvičenje : lokalna, splošna anestezija ; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo
// bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti

anesteziológ -a m ( ọ̑ )
med. zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika

anesteziologíja -e ž ( ȋ ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo in vzdrževanjem življenjskih funkcij med operacijo: metode anesteziologije ; odločila se je za specializacijo iz anesteziologije

anesteziológinja -e ž ( ọ̑ )
med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja ; pogovor z anesteziologinjo ; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

anesteziolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki pripomoček ; anesteziološka ambulanta ; sodobne anesteziološke metode / anesteziološki oddelek

anestezírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
med. narediti, dati anestezijo; omamiti , omrtvičiti : anestezirati poškodovanca

anestezíst -a m ( ȋ )
kdor daje anestezijo, med. anesteziolog : za anestezijo pri bolniku skrbita zdravnik anestezist in medicinska sestra

anestezístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki daje anestezijo, med. anesteziologinja : po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

anevrízma -e ž ( ȋ ) med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma trebušne aorte ; anevrizma v možganih ; razpok anevrizme

angažíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev ; angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe

angažíranost -i ž ( ȋ )
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih ; aktivna, družbena, osebna angažiranost ; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti

angažírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču
2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
ekon. angažirati kredit
// publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad

angažmá -ja m ( ȃ )
1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi ; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi
2. angažiranost : osebni, politični angažma ; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje

ángel -a m ( á )
1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli ; zbori angelov ; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič ; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru ; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja
2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel ; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj

ángelc -a m ( á )
star. angel , angelček : krilati, nebeški angelci ; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro

ángelček -čka m ( á )
manjšalnica od angel: angelček božji ; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki

angélika -e ž ( ẹ̄ )
bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika

ángelov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko

ángelski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz ; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko

angína -e ž ( ȋ )
vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino ; gnojna angina

angina pectoris angine pectoris [ angína péktoris ] ž ( ȋ, ẹ̑ )
med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris ; lahka angina pectoris

anginózen -zna -o ( ọ̑ )
pridevnik od angina: anginozni simptomi

angiografíja -e ž ( ȋ ) med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij

angiológ -a m ( ọ̑ )
zdravnik specialist za angiologijo: pregled pri angiologu

angiologíja -e ž ( ȋ )
veda o žilah in žilnih boleznih: ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo

angiolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres ; angiološki pregled ; angiološka ambulanta

ángioplástika -e ž ( ȃ-á ) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: z angioplastiko so razširili ledvično arterijo / uspešna angioplastika

angléščina -e ž ( ẹ̑ )
angleški jezik: pasivno obvlada angleščino ; prevajati iz angleščine ; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika

angléški -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik ; angleška literatura / angleški film ; angleški utežni sistem ; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu ; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto ; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate ; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba ; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm ; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo ; glasb. angleški rog altovska oboa ; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico ; med. angleška bolezen rahitis ; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme ; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine

angléžiti -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil ; vsesplošno angležiti

anglicízem -zma m ( ī )
jezikosl. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini

anglikánec -nca m ( ȃ )
pripadnik anglikanizma: je vnet anglikanec

anglikanízem -zma m ( ī )
protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma

anglikánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem: anglikanski duhovnik ; Anglikanska cerkev

anglikánstvo -a s ( ȃ )
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:

anglíst -a m ( ȋ )
strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko

anglístika -e ž ( í )
veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo

anglístka -e ž ( ȋ )
strokovnjakinja za anglistiko:

anglizácija -e ž ( á )
prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije

anglizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo

ánglo- prvi del zvez ( ȃ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglo-ameriške čete ; anglo-ameriška misija ; anglo-iranska pogajanja

anglo... ali ánglo... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglofil / angloameriški

ángloamerikánščina -e ž ( ȃ-ȃ ) pog.
ameriška angleščina: angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik

ángloamêriški -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
nanašajoč se na Američane angleškega rodu: angloameriški pisatelj

anglofíl -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila

anglofílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anglofile: njegov anglofilski znanec / anglofilska politika

anglofílstvo -a s ( ȋ )
anglofilska miselnost: bil je znan po svojem anglofilstvu

anglofób -a m ( ọ̑ )
kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi: zagrizen anglofob

anglofónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države

anglomán -a m ( ȃ )
kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman

anglomaníja -e ž ( ȋ )
nav. ekspr. pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: anglomanija se je razširila po vsej Evropi

ánglosaksónski -a -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel

anglosáški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta

ángloslovénščina -e ž ( ȃ-ẹ́ ) ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: besedila piše v angloslovenščini

angóra -- v prid. rabi ( ọ̑ )
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna

angórec -rca m ( ọ̑ )
pog. angorski kunec: gojiti angorce

angórka -e ž ( ọ̑ ) pog.
1. angorska koza: dlaka angorke
2. angorska mačka: čistokrvna angorka

angórski -a -o prid. ( ọ̑ )
v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne

ángstrem in ångström -a [ ánkstrem ] m ( ȃ )
fiz. enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe:

angúrija -e ž ( ú )
nar. zahodno lubenica : zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva

anhidríd -a m ( ȋ )
kem. spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda: anhidrid žveplove kisline

anhidrít -a m ( ȋ )
min. rudnina kalcijev sulfat:

anihilácija -e ž ( á )
fiz. združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija: anihilacija elektrona in pozitrona

anilín -a m ( ȋ )
kem. rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil:

anilínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo ; anilinsko črnilo
tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev

animácija -e ž ( á )
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija ; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo ; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke ; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera

animácijski in animacíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
nanašajoč se na animacijo: animacijska tehnika / animacijski program ; animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete

animálen -lna -o prid. ( ȃ )
živalski : animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti

animáličen -čna -o prid. ( á )
animalen : animalični nagoni / ekspr. polastil se ga je animaličen strah

animáličnost -i ž ( á )
animalnost : elementarna animaličnost glavnega junaka

animalíst -a m ( ȋ )
1. kdor zagovarja pravice živali in se bori zanje: animalisti odkrivajo primere mučenja živali in odklanjajo poskuse na njih ; prepričanja animalistov ; pritiski, zahteve animalistov
2. umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist

animálnost -i ž ( ȃ )
lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku

animátor -ja m ( ȃ )
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe ; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator ; animatorji v hotelih, zdraviliščih ; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator ; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev ; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji ; dekanijski animatorji za mladino
film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu ; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič

animátorka -e ž ( ȃ )
ženska, ki animira: športna, turistična animatorka ; animatorka v hotelu, zdravilišču ; pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
film. risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu ; gled. ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo

animátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila

animé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje

animírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
navdušiti , spodbuditi , razgibati 1 : ta igralec zna animirati občinstvo ; animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

animírka -e ž ( ȋ )
uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka

animíst -a m ( ȋ )
pripadnik animizma:

animístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na animizem: animistično mišljenje, verovanje / animistični kulti

animízem -zma m ( ī )
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša: animizem in totemizem

animózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. nenaklonjen , sovražen : animozno vedenje

animóznost -i ž ( ọ̑ )
knjiž. nenaklonjenost , sovražnost : moje stališče do njega je brez vsake animoznosti ; animoznost med igralcema

anión -a m ( ọ̑ )
fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione ; hidroksilni anioni

aniónski -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od anion: anionska hidroliza

anizogamíja -e ž ( ȋ )
biol. spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami:

anizotrópen -pna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anizotropijo: anizotropna snov

anizotropíja -e ž ( ȋ )
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala

ankéta -e ž ( ẹ̑ )
1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo ; anonimna, pisna anketa ; anketa o prometu ; anketa med delavci
// vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo
2. zastar. posvetovanje izvedencev: sklicati anketo ; zbrati se na anketo
// komisija : parlamentarna anketa

ankétar -ja m ( ẹ̑ )
kdor anketira: anketar zbira podatke

ankétarka -e ž ( ẹ̑ )
ženska, ki anketira: poklicalo je neko dekle in se predstavilo kot anketarka podjetja

ankéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na anketo: anketna metoda dela ; odgovoriti na anketna vprašanja / izpolniti anketni list / anketni odbor
film. anketni film filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju

anketíranec -nca m ( ȋ )
kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list ; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo

anketíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od anketirati: osebno anketiranje ; dobiti podatke z anketiranjem dijakov ; metoda anketiranja

anketíranka -e ž ( ȋ )
ženska, ki je anketirana: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja

anketírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce ; anketirati mladino različne starosti

ankilóza -e ž ( ọ̑ )
med. otrdelost sklepa:

anksiolítik -a m ( í ) farm.
zdravilo proti anksioznosti: analiza kaže na veliko porabo anksiolitikov ; antidepresivi in anksiolitiki

anksiózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anksioznost: poskušal je zmanjšati anksiozne simptome ; anksiozna motnja ; anksiozno stanje / anksiozni ljudje ; biti anksiozen

anksióznost -i ž ( ọ̑ )
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: zdravljenje anksioznosti
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: obšla ga je anksioznost

anóda -e ž ( ọ̑ )
elektr. elektroda za dovajanje električnega toka: anoda in katoda ; napetost na anodi

anóden -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anodo: anodni tok ; anodna napetost / anodna baterija ; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo ; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi

anófeles -a m ( ọ̑ )
zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: ličinke anofelesa / komar anofeles

anomálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen , izjemen : anomalen razvoj okostja ; anomalna rast

anomalíja -e ž ( ȋ )
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost , izjemnost : ta pojav je očitna anomalija ; odpraviti anomalije ; tako je prišlo do težkih anomalij ; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami ; duševna anomalija
fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto

anomálnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti

anomíja -e ž ( ȋ )
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena, kulturna anomija ; občutek odtujenosti in anomije

anoním -a m ( ȋ )
knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel
// kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov

anonímen -mna -o prid. ( ȋ )
1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik ; ostal je anonimen
// pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek ; anonimna ovadba ; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura
2. ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika

anonímka -e ž ( ȋ )
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko ; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica ; avtor, pisec anonimke

anonímnež -a m ( ȋ )
ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem

anonímnik -a m ( ȋ )
anonimen človek:

anonímnost -i ž ( ȋ )
stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja

anónsa -e ž ( ọ̑ )
star. (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis ; objaviti anonso

anonsírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
star. objaviti anonso, oglas; oglaševati , inserirati : anonsiral je v vseh dnevnih časopisih

ánorak -a m ( ȃ )
obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak ; anorak iz najlona ; anorak na zadrgo

anoréksičarka -e ž ( ẹ́ )
ženska, ki ima anoreksijo: ozdravljena anoreksičarka

anoréksičen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na anoreksike ali anoreksijo: zdravljenje anoreksičnih bolnikov ; anoreksični simptomi ; oseba z anoreksično motnjo
2. ekspr. zelo vitek, suh: manekenka z anoreksično postavo
3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica ; anoreksična prireditev

anoréksičnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost ; zavrača očitke o motnjah prehranjevanja in anoreksičnosti

anoreksíja -e ž ( ȋ )
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo ; pojav anoreksije ; razvoj anoreksije ; ljudje z anoreksijo

anoréksik -a m ( ẹ́ )
kdor ima anoreksijo: za motnjami prehranjevanja umre petnajst odstotkov anoreksikov

anoréktičarka -e ž ( ẹ́ )
anoreksičarka

anoréktičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
anoreksičen

anoréktik -a m ( ẹ́ )
anoreksik

anorgáničen -čna -o prid. ( á )
zastar. anorganski : anorganična snov

anorgánski -a -o prid. ( ȃ )
kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov ; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine

ànormálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni normalen; nepravilen , nenavaden : anormalen potek bolezni

ànormálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja

anortít -a m ( ȋ )
min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec:

ansámbel -bla m ( á )
1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti ; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel ; amaterski ansambli ; ansambel ljubljanske Drame ; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji

ansámbelski -a -o [ ansambəlski ] prid. ( á )
nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples ; dovršena ansambelska igra

ánšlus -a m ( ȃ )
polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu

antagoníja -e ž ( ȋ )
antagonizem : antagonija med starimi in mladimi

antagoníst -a m ( ȋ )
1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik , tekmec : v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist ; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku ; zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti ; snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja

antagonístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih ; dva antagonistična estetska nazora ; antagonistični razredi v družbi ; antagonistična sila
anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo

antagonízem -zma m ( ī )
nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem ; antagonizmi v medsebojnih odnosih ; antagonizem med socializmom in kapitalizmom

antánta -e ž ( ȃ )
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante ; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni

antánten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile ; Romunija je na antantni strani stopila v vojno

antárktičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije

Antárktika -e ž ( á )
polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci Antarktike

antecédens -a m ( ẹ̑ )
knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne

antedatírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec

ántejevski -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji

anténa -e ž ( ẹ̑ )
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno ; oddajna, sprejemna antena ; radarska, radijska, televizijska antena ; sobna, zunanja antena ; pren. antene človeških čutov ; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica ; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika

anténski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na anteno: antenski kabel ; antenski steber radijske postaje ; televizijski antenski stolp ; ozemljiti antensko inštalacijo

antepéndij -a m ( ẹ́ )
um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij
// rel. prt na sprednji strani oltarne mize:

anterídij -a m ( í )
biol. rastlinski moški spolni organ:

ànti člen. ( ȁ )
nar. izraža samoumevnost; menda : Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus)

anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah ( ȃ )
1. za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin
c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat
č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent
2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati

ántiabsolutístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti absolutizmu: antiabsolutističen pesnik / Schillerjeve antiabsolutistične tragedije

ántialergíjski -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
1. ki ne povzroča alergijske reakcije: antialergijska posteljnina ; antialergijsko sredstvo ; bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi
2. ki deluje proti alergiji: antialergijske kapljice za oči ; antialergijska zdravila

ántialêrgik -a m ( ȃ-é ) farm.
zdravilo proti alergiji: zdravnik mu je predpisal antialergik ; naravni antialergik ; uporaba antialergika

ántialkohólen -lna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
ki je proti alkoholizmu: antialkoholno gibanje

ántialkohólik -a m ( ȃ-ọ́ )
kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik

ántialkoholízem -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti alkoholizmu: razmah antialkoholizma

ántiamerikanízem -zma m ( ȃ-ī )
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: predstavil je argumente proti antiamerikanizmu ; ideološki antiamerikanizem ; politika antiamerikanizma

ántiamêriški -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
ki je proti Američanom ali Ameriki: njihov program je bil ocenjen kot antiameriški ; antiameriške demonstracije ; antiameriška propaganda

ántibaktêrijski -a -o prid. ( ȃ-é )
ki deluje proti bakterijam: antibakterijske lastnosti ; bambusova vlakna zagotavljajo naravno antibakterijsko zaščito ; antibakterijsko delovanje ; antibakterijsko milo

antibárbarus -a m ( ȃ )
knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi

antibiótičen -čna -o ( ọ́ )
pridevnik od antibiotik: antibiotično delovanje penicilina ; antibiotična zdravila

antibiótik -a m ( ọ́ )
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik ; zdraviti z antibiotiki ; penicilin in drugi antibiotiki ; delovanje antibiotika
farm. antibiotiki širokega spektra

ánticelulíten -tna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti celulitu: kreme z nanašanjem nimajo nobenega posebnega anticelulitnega učinka ; anticelulitna krema ; anticelulitna masaža

ánticiklón -a m ( ȃ-ọ̑ )
meteor. območje visokega zračnega pritiska: azorski, sibirski anticiklon

anticipácija -e ž ( á )
knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje , predpostavljanje : njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj ; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej ; anticipacija davkov ; glasb. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo

anticipatíven -vna -o prid. ( ȋ )
ekon. vnaprej plačljiv: anticipativni mesečni obroki

anticipírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. vnaprej domnevati; predvideti , predpostaviti : anticipirati potek dogodkov ; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju ; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti ; anticipirati davke ; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan

antíčen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe ; antični pesnik ; propad antičnega sveta ; antična filozofija, umetnost ; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov

antíčnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije

antidatírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
antedatirati

ántidélec -lca m ( ȃ-ẹ̄ )
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec ; odkrili so nov antidelec

ántidemokrátičen -čna -o prid. ( ȃ-á )
ki je proti demokraciji: antidemokratična vlada / antidemokratične metode

ántidemokratízem -zma m ( ȃ-ī )
miselnost, ki je proti demokratizmu: boj proti antidemokratizmu

ántidepresív -a m ( ȃ-ȋ )
farm. zdravilo proti depresiji: jemati, predpisati antidepresive ; naravni antidepresivi ; majhni, preveliki odmerki antidepresivov ; učinek antidepresivov ; antidepresivi in pomirjevala / zdravljenje z antidepresivi

ántidepresíven -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek ; antidepresivna terapija ; antidepresivno sredstvo ; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih

ántidetonátor -ja m ( ȃ-ȃ )
kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah

ántidialéktičen -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
ki je proti dialektiki: antidialektične tendence ; antidialektično stališče

ántidialéktika -e ž ( ȃ-ẹ́ )
nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah

antidót -a m ( ọ̑ )
farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa: kemični in farmakološki antidoti

ántidráma -e ž ( ȃ-á )
lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame

ántiemétik -a m ( ȃ-ẹ́ ) farm.
zdravilo proti bruhanju: preden zdravnik predpiše antiemetik, ponavadi razišče vzrok bruhanja

ántiepiléptik -a m ( ȃ-ẹ́ ) farm.
zdravilo proti epilepsiji: bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike

ántifašíst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti fašizmu: aktiven antifašist ; koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste

ántifašístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija ; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ] ; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]

ántifašístka -e ž ( ȃ-ȋ )
ženska, ki je proti fašizmu: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk

ántifašízem -zma m ( ȃ-ī )
nazor, gibanje proti fašizmu: novi fašizem in antifašizem

antifebrín -a m ( ȋ )
farm. zdravilo proti vročini pri živalih:

ántifeminíst -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš antifeminizma: bil je znan antifeminist

ántifeminístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi: antifeministične tendence

ántifeminízem -zma m ( ȃ-ī )
naravnanost proti enakopravnosti žensk z moškimi:

ántifevdálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost ; antifevdalna gibanja v 16. stoletju

ántifitóftoren -rna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe

antifóna -e ž ( ọ̑ )
rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone
// kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov:

antifonárij -a tudi antifonár -ja m ( á )
rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij

antifonírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
rel. z antifono začenjati petje psalmov:

antifónski -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od antifona: antifonski način petja

antifríz -a m ( ȋ )
sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik

ántigén -a m ( ȃ-ẹ̑ )
biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka

ántiglobalíst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti globalizmu: protest antiglobalistov ; skupina antiglobalistov ; antiglobalisti in okoljevarstveniki

ántiglobalístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti globalizmu: antiglobalistični protest ; antiglobalistične demostracije ; antiglobalistično gibanje

ántiglobalizácija -e ž ( ȃ-á )
miselnost, ki je proti globalizaciji: zagovornik antiglobalizacije

ántiglobalizacíjski in ántiglobalizácijski -a -o prid. ( ȃ-ȋ; ȃ-á )
ki je proti globalizaciji: antiglobalizacijski protesti ; antiglobalizacijsko gibanje ; antiglobalizacijska načela

ántiglobalízem -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti globalizmu: antiglobalizem velja za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe ; naraščajoči antiglobalizem

ántihistamínik -a m ( ȃ-í ) farm.
snov, ki zavira delovanje histamina: zdravnik simptome umiri z antihistaminiki ; jemanje antihistaminikov ; tablete antihistaminika

ántihistamínski -a -o prid. ( ȃ-ȋ ) farm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema ; antihistaminske tablete

ántihítlerjevski -a -o prid. ( ȃ-ī )
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: antihitlerjevsko gibanje / publ. antihitlerjevska koalicija

ántihumanístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti humanizmu, človečnosti: demagoška in antihumanistična ideologija

ántiimperialíst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti imperializmu: dosleden pacifist in antiimperialist

ántiimperialístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti imperializmu: antiimperialistične demokratične sile

ántijunák -a m ( ȃ-á )
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden ; dramski, romaneskni antijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča ; športni antijunak

antíka -e ž ( ȋ )
1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika ; ideali antike ; navdušenje za antiko
2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik

antikadénca -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl. kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi: kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca

ántikancerogén -a -o prid. ( ȃ-ẹ̑ ) med.
ki deluje proti raku: antikancerogene snovi ; antikancerogena učinkovina / antikancerogeni učinek ; antikancerogeno delovanje

ántikatóda -e ž ( ȃ-ọ̑ )
elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:

ántikatolicízem -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: pesnikov antikatolicizem

antikizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. delati kaj antičnemu podobno: antikizirati imena

ántiklerikálec -lca m ( ȃ-ȃ )
pristaš antiklerikalizma: radikalen antiklerikalec ; antiklerikalec in ateist

ántiklerikálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti klerikalizmu: antiklerikalna miselnost

ántiklerikalízem -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ki je proti klerikalizmu: pisateljev bojeviti antiklerikalizem

antiklinála -e ž ( ȃ )
geol. izbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala posavskih gub

antiklinálen -lna -o ( ȃ )
pridevnik od antiklinala: antiklinalni del geološke gube

ántiklór -a m ( ȃ-ọ̑ )
kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:

ántikoagulánt -a m ( ȃ-ā ȃ-á ) kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov ; jemanje antikoagulantov

ántikolonialízem -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma

ántikomintêrnski -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
ki je proti kominterni: antikominternsko delovanje
zgod. antikominternski pakt pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni

ántikomuníst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti komunizmu: nikoli bil pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma

ántikomunístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti komunizmu: antikomunistične tendence

ántikomunízem -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma

ántikoncepcionálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
med. ki deluje proti spočetju; kontracepcijski : antikoncepcionalno sredstvo

ántikorozíjski -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji

ántikorozíven -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
metal. antikorozijski : antikorozivna barva / antikorozivna zaščita

antikríst -a m ( ȋ ) ekspr.
1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
2. brezverec , brezbožnik : šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!

antikrístov -a -o ( ȋ )
pridevnik od antikrist: antikristovo delovanje

antikrístovski -a -o prid. ( ȋ )
ekspr. tak kot pri antikristu: antikristovsko početje / antikristovski pogled

ántikultúra -e ž ( ȃ-ȗ )
nav. ekspr. kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi: antikultura se je preselila na ulico ; junak antikulture

ántikultúren -rna -o prid. ( ȃ-ȗ )
ki je proti kulturi: antikulturne tendence

antíkva -e ž ( ȋ )
tisk. latinske črke klasicističnega sloga:

antikvár -ja m ( á )
trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov

antikváren -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne ; antikvarne šolske knjige rabljene, stare

antikvariát -a m ( ȃ )
trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat
// trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu

antikváričen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na antikvariat: antikvarični predmeti / antikvarična trgovina prodaja stilno pohištvo / antikvarična vrednost

antikvíran -a -o prid. ( ȋ )
zastar. zastarel : antikvirani nazori

antikvitéta -e ž ( ẹ̑ )
predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet ; trgovina z antikvitetami

ántiliteráren -rna -o prid. ( ȃ-ȃ )
publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem

ántilogarítem -tma m ( ȃ-í )
mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus : antilogaritem števila

ántilogaritmíranje -a s ( ȃ-ȋ )
glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza

ántilogaritmírati -am nedov. in dov. ( ȃ-ȋ )
mat. delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju: antilogaritmirati enačbo

antilópa -e ž ( ọ̑ )
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra ; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel

antilópin -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od antilopa: antilopin trup

antilópji -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antilope: antilopje meso / antilopji samec / antilopja torbica torbica iz kože antilope

ántimarksístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti marksizmu: antimarksistična teza ; zavzemati antimarksistično stališče

ántimaterialístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti materializmu: antimaterialistični nazor ; antimaterialistična teorija

ántimatêrija -e ž ( ȃ-é )
fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju ; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija

ántimetafízičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija ; antimetafizično pojmovanje sveta

ántimilitaríst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti militarizmu: biti vnet antimilitarist

ántimilitarístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen ; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile

ántimilitarízem -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti militarizmu:

antimón -a m ( ọ̑ )
kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon ; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona

antimonít -a m ( ȋ )
min. rudnina antimonov sulfid:

antimónov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antimon: antimonove spojine
min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid

antimónski -a -o prid. ( ọ̑ )
antimonov : antimonski rudnik

ántinacíst -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti nacizmu: nepopustljiv antinacist ; antifašisti in antinacisti

ántinacístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti nacizmu: vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu ; antinacistična organizacija

antinómičen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje

antinomíja -e ž ( ȋ )
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah ; človeške, razredne antinomije ; nerazrešljive antinomije ; antinomije v družbi
filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj

antiohíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum

ántioksidacíjski in ántioksidácijski -a -o prid. ( ȃ-ȋ; ȃ-á ) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: antioksidacijski učinek vitamina C ; selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja / antioksidacijske lastnosti olivnega olja

ántioksidánt -a m ( ȃ-ā ȃ-á ) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: kava vsebuje antioksidante ; močen antioksidant ; vir antioksidantov / uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje

ántioksidánten -tna -o prid. ( ȃ-ā )
nanašajoč se na antioksidante: krema, obogatena z antioksidantnimi vitamini ; antioksidantna zaščita ; antioksidantno delovanje
// ki vsebuje antioksidante: antioksidantna snov

ántioksidántski -a -o prid. ( ȃ-ā )
nanašajoč se na antioksidante: antioksidantski dodatki k prehrani ; antioksidantski napitek ; antioksidantska hranila ; čaj ima antioksidantske učinke ; antioksidantske lastnosti rdečega vina ; snov z močnim antioksidantskim delovanjem

ántioksidatíven -vna -o prid. ( ȃ-ȋ ) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: sestavine vina imajo antioksidativni učinek ; vitamini z antioksidativnim delovanjem / dokazali so antioksidativne lastnosti ginsenga

ántiparalélen -lna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka ; antiparalelni premici

ántipártijski -a -o prid. ( ȃ-á )
v socializmu ki je proti partiji: antipartijska skupina

ántipasát -a m ( ȃ-ȃ )
geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:

antipásta -e ž ( ȃ )
gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto
// predjed sploh:

antipátičen -čna -o prid. ( á )
ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen ; narisan je kot skrajno antipatična osebnost ; njeno antipatično vedenje

antipatíja -e ž ( ȋ )
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga ; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije ; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije

antipéndij -a m ( ẹ́ )
um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij : baročni antipendij
// rel. prt na sprednji strani oltarne mize:

ántipirátski -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti piratom ali piratstvu: antipiratska zaščita / antipiratski zakon

antipirétik -a m ( ẹ́ )
farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov

antipirín -a m ( ȋ )
farm. zdravilo proti vročini, glavobolu: jemati antipirine

antipód -a m ( ọ̑ )
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu ; njegov idejni, politični antipod ; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

antipóden -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov

ántipoezíja -e ž ( ȃ-ȋ )
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: antologijski zgled antipoezije

ántipolítičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu

ántipropagánda -e ž ( ȃ-ȃ )
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet

antirábičen -čna -o prid. ( á )
med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja

ántirekláma -e ž ( ȃ-ȃ )
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet

ántireligiózen -zna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja

ántirevmátik -a m ( ȃ-á ) farm.
zdravilo proti revmatizmu: jemanje antirevmatikov ; okrogla miza o uporabi antirevmatikov

ántirevolucionáren -rna -o prid. ( ȃ-ā )
ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje

ántiromán -a m ( ȃ-ȃ )
lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana

ántisemít -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš antisemitizma: zagrizen antisemit

ántisemitízem -zma m ( ȃ-ī )
nazor, gibanje, ki je proti semitom, Judom: zavračati antisemitizem ; val antisemitizma

ántisemítski -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki je proti semitom, Judom: antisemitski časopisi ; antisemitska propaganda

antisépsa -e ž ( ẹ̑ )
med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa

antiséptičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje

antiséptik tudi antiséptikum -a m , mn. antiséptika s in antiséptiki m ( ẹ́ )
med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik

antiséptika -e ž ( ẹ́ )
med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:

ántisociálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo ; antisocialne težnje

ántisocialístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti socializmu: antisocialističen pojav ; antisocialistične tendence

ántisociálnost -i ž ( ȃ-ȃ )
lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti

ántistrésen -sna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
ki deluje proti stresu: sedemdnevni antistresni program ; antistresna terapija

antišambrírati -am nedov. ( ȋ )
zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke : antišambrirati pri knezu

ántitalènt -ênta m ( ȃ-ȅ ȃ-é )
pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko

ántiteízem -zma m ( ȃ-ī ) filoz.
nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam: bojevit antiteizem ; ateizem in antiteizem

ántiteló -ésa s ( ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑ )
med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo : nastajanje antiteles

ántiterorístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na antiterorizem: na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote

ántiterorízem -zma m ( ȃ-ī )
dejavnost, ki omejuje terorizem: raziskave na področju antiterorizma in varnosti

antitétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta ; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli

antitétičnost -i ž ( ẹ́ )
značilnost antitetičnega: antitetičnost misli

antitéza -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. nasprotje , kontrast : Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču ; idejna, zgodovinska antiteza ; antiteza telesa in duha
// diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza ; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto ; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor

antitóksičen -čna -o prid. ( ọ́ )
biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum

antitoksín -a m ( ȋ )
biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini

ántitrinitárec -rca m ( ȃ-ȃ )
rel. pripadnik katerekoli verske ločine, ki je proti dogmi o sv. Trojici:

ántivírusen -sna -o prid. ( ȃ-ȋ )
1. ki deluje proti virusom: propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč ; antivirusno zdravilo
2. ki varuje pred računalniškimi virusi: antivirusni program ; poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito

ántivírusnik -a m ( ȃ-ȋ )
protivirusni program, protivirusnik: možnost brezplačne namestitve antivirusnika

antokián tudi antocián -a m ( ȃ )
biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:

antologíja -e ž ( ȋ )
zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija ; antologija slovenske lirike

antologíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od antologija: antologijski izbor

antolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti

antoním -a m ( ȋ )
jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn

antonomazíja -e ž ( ȋ )
lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno:

antónovka -e ž ( ọ̑ )
agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve:

antracén -a m ( ẹ̑ )
kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana:

antracénov -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na antracen: antracenovi derivati / antracenovo olje

antracénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila

antracít -a m ( ȋ )
premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit

antracíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit
// po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve

antracítov -a -o ( ȋ )
pridevnik od antracit: antracitov pepel

ántraks -a m ( ȃ )
med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa

ántropobiologíja -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih:

antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. ( ẹ́; é )
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor ; antropocentrična smer v znanosti ; antropocentrično gledanje

antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž ( ẹ́; é )
knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe

antropocentrízem -zma m ( ī )
filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je:

antropofág -a m ( ȃ )
knjiž. ljudožerec , kanibal

antropofagíja -e ž ( ȋ )
knjiž. ljudožerstvo , kanibalizem

antropofobíja -e ž ( ȋ )
psiht. bolezenski strah pred ljudmi:

ántropogenéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
biol. nastanek in razvoj človeka:

ántropogeografíja -e ž ( ȃ-ȋ )
veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo:

ántropogeográfski -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid

antropoíd -a m ( ȋ )
antr. človeku sorodna opica:

antropoíden -dna -o ( ȋ )
pridevnik od antropoid: antropoidne opice

antropológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog ; kulturni, socialni antropolog

antropologíja -e ž ( ȋ )
veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija ; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije

antropológinja -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za antropologijo: kulturna, socialna antropologinja ; priznana, znana antropologinja ; pogovor z antropologinjo ; antropologinja in zgodovinarka

antropolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo

antropométričen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na antropometrijo: antropometrični laboratorij / antropometrični podatki

antropometríja -e ž ( ȋ )
metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije

antropometríjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti ; antropometrijski pregled

antropomórf -a m ( ọ̑ )
antr. človeku podobna opica: šimpanz in drugi antropomorfi

antropomórfen -fna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev
// knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda
antr. antropomorfne opice antropomorfi

antropomorfízem -zma m ( ī )
prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem ; antropomorfizem ljudske pesmi

antropomorfizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme

antropomórfski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu

antroponím -a m ( ȋ )
jezikosl. lastno ime človeka; osebno ime : toponimi in antroponimi

ántroponomástika -e ž ( ȃ-á ) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: z antroponomastiko se ukvarjajo pomembni jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi

antropozóf -a m ( ọ̑ )
pristaš antropozofije: teozofi in antropozofi

antropozofíja -e ž ( ȋ )
filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta: utemeljitelj antropozofije

ántski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Ante: antska kultura

anuitéta -e ž ( ẹ̑ )
fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta ; plačevati anuitete ; posojilo z letno anuiteto tisoč evrov ; anuitete za kredite ; odplačilo anuitet

anuitéten -tna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo

anulácija -e ž ( á )
knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev , uničenje : anulacija čekov, dogovora

anulírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
razglasiti za neveljavno; razveljaviti , uničiti : anulirati dogovor, odlok, pogodbo

ánus -a m ( ȃ )
anat. končni del črevesa; zadnjik , ritnik : sluznica anusa ; vagina in anus

aójd -a m ( ọ̑ )
knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec:

aoríst -a m ( ȋ )
jezikosl. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega:

aórta -e ž ( ọ̑ )
anat. glavna, največja arterija: počena, pretrgana aorta / srčna, trebušna aorta

aórten -tna -o ( ọ̑ )
pridevnik od aorta: aortni lok

ápage medm. ( ȃ )
knjiž. izgini, poberi se: apage, skušnjavec!

apanáža -e ž ( ȃ )
v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo ; pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb

apanážen -žna -o ( ȃ )
pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto

aparát -a m ( ȃ )
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake ; vključiti aparat ; električni aparat ; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat ; aparat za gašenje ; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu ; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat ; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat ; povečevati, vzdrževati državni aparat ; policijski aparat je takoj stopil v akcijo ; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom ; kritični, znanstveni aparat

aparátčik -a m ( ȃ )
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik

aparáten -tna -o prid. ( ȃ )
elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka ; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov

aparatúra -e ž ( ȗ )
sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo ; klinika je opremljena s sodobno aparaturo ; filmska, tonska aparatura ; aparatura za vremensko službo

apárten -tna -o prid. ( ȃ )
star. ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro ; apartna ženska
// poseben , nenavaden : osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške

apartheid -a [ apárthajd- ] m ( ȃ )
zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida

apartmá -ja m ( ȃ )
1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma ; najela je apartma v najboljšem hotelu
2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma

apartmájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apartma 1: apartmajska soba ; apartmajsko stanovanje

apártnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost

apáš -a m ( ȃ )
knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja

apáški 1 -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz

apáški 2 -a -o ( ȃ )
pridevnik od apaš: apaška banda

apátičen -čna -o prid. ( á )
ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten , top 4 : apatičen bolnik ; mož je popolnoma apatičen ; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop ; apatičen obraz

apátičnost -i ž ( á )
apatija : zbuditi se iz apatičnosti ; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika

apatíja -e ž ( ȋ )
stanje apatičnega človeka; brezčutnost , topost : pasti v apatijo ; prebudil se je iz globoke, popolne apatije ; apatija do življenja / politična apatija

apatít -a m ( ȋ )
topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom
min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom ; ležišča apatita

apatríd -a m ( ȋ )
človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec : mednarodna konvencija o apatridih ; kot apatridi se morajo javljati oblasti

ápeks -a m ( ȃ )
1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika
2. astron. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce:

apél -a m ( ẹ̑ )
1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino ; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu ; večerni apel
lov. pes ima dober apel je poslušen

apelácija -e ž ( á )
pravn., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba , priziv : apelacija ni bila mogoča
// apelacijsko sodišče:

apelacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje

apelatív in ápelativ -a m ( ȋ; ȃ )
jezikosl. ime vrste, skupine predmetov; občno ime

apelatíven -vna -o ( ȋ )
pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena

apelírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo ; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek
2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum ; apeliramo na vašo politično zavednost

apendicítis -a m ( ȋ )
med. vnetje slepiča:

apéndiks -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil
2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič

apercépcija -e ž ( ẹ́ )
filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo

apercepcíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi ; apercepcijske sposobnosti človeka

aperceptíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje

apercipírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje

aperçu -ja [ apersí ] m ( ȋ )
knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu
// kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema

àperióden -dna -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
aperiodičen : aperioden pojav

àperiódičen -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav ; aperiodične spremembe
elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja ; glasb. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami

aperitív -a m ( ȋ )
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv ; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva ; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče

apertúra -e ž ( ȗ )
fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva

apetít -a m ( ȋ )
1. želja, potreba po jedi; tek 2 : dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit ; ima velik apetit ; biti brez apetita ; jesti z apetitom
2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov

apetíten -tna -o prid. ( ȋ )
ki vzbuja apetit, tek: apetitna jed
// zastar. privlačen , mikaven : apetitna ženska

apezêjevec -vca m ( ȇ )
pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi

apikálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apeks: apikalni katar
jezikosl. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika

ápiterapíja -e ž ( ȃ-ȋ ) med.
zdravljenje s čebelarskimi pridelki: apiterapija pri boleznih zgornjih dihal ; zagovorniki apiterapije ; simpozij o apiterapiji

aplanát -a m ( ȃ )
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije:

aplanátičen -čna -o ( á )
pridevnik od aplanat: aplanatično lečje

aplavdírati -am nedov. ( ȋ )
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati : občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem

aplávz -a m ( ȃ )
z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza ; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem ; goste so pozdravili z dolgim aplavzom ; doživel je aplavz pri odprtem odru ; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne

aplicíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge

aplicírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko ; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase ; aplicirati pravilo na konkreten primer ; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
2. uporabiti , uveljaviti : rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo ; aplicirati znanje v praksi
3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko

aplíka -e ž ( ȋ )
našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija

aplikácija -e ž ( á )
1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme ; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere ; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2. knjiž. uporaba , uveljavitev : poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov ; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije ; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija ; računalniške igre in aplikacije
4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije ; obleka z aplikacijami ; aplikacija iz usnja
šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu

aplikacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aplikacijo: aplikacijska metoda / aplikacijski ornament

aplikatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti ; aplikativna raziskovalna dela

aplikatívnost -i ž ( ȋ )
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije

aplómb -a m ( ọ̑ )
knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
kor. obvladanje ravnotežja pri plesu

apnánje -a s ( ȃ )
apnjenje , kalcifikacija : apnanje kislih tal

ápnar tudi apnár -ja m ( ȃ; á )
kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog

apnáriti -im nedov. ( á ȃ )
ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril

ápnarski in apnárski -a -o prid. ( ȃ; á )
nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo: apnarsko delo

ápnarstvo in apnárstvo -a s ( ȃ; ȃ )
žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu

ápnast -a -o prid. ( á )
umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost

ápnat -a -o in apnàt -áta -o prid. ( ȃ; ȁ ā )
bogat z apnom: apnata zemlja

apnáti -ám nedov. ( á ȃ )
apniti : apnati travnik

apnêja -e ž ( ȇ ) med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: apneje so pogosto vzrok nespečnosti

apnén -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na apno: apneni belež ; apnena malta ; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno ; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež ; petr. apneni maček lehnjak

apnénast -a -o prid. ( ẹ̄ )
apnenčast : apnenasta polževa lupina

apnénčast -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina ; apnenčaste plasti, skale
// ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja

apnénčev -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na apnenec: apnenčev prah ; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga

apnénec -nca m ( ẹ̄ )
kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca ; skladi apnenca ; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec ; koralni, kremenasti apnenec ; lapornati apnenec
geol. dachsteinski apnenec

apnenéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
zastar. apneti : žile so ji začele apneneti

apnénica -e ž ( ẹ̑ )
1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici

apnéničar -ja m ( ẹ̑ )
kdor dela pri apnenici: bil je lovec, oglar in apneničar

apnénik -a m ( ẹ̄ )
zastar. apnenec : zemlja je pomešana z apnenikom

apnéniški -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz apnenca; apnenčast : apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
geogr. Južne apneniške Alpe

apnênje -a s ( é )
glagolnik od apneti: apnenje žil

apnénka -e ž ( ẹ̄ )
apnena zemlja: puhlica in apnenka

apnéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
prepajati se s kalcijevim karbonatom: pri arteriosklerozi žile apnijo

ápnica 1 -e ž ( ȃ )
jama za shranjevanje gašenega apna: betonirana apnica

apníca 2 -e ž ( í )
z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca

apník -a m ( í )
zastar. apnenec

apníšče -a s ( í )
kraj, kjer se žge apno:

apníški -a -o prid. ( ȋ )
apnenčast : apniška tla

apnítev -tve ž ( ȋ )
apnjenje : apnitev travnikov

apníti -ím in ápniti -im nedov. ( ī í; ā ȃ )
dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo

apnjênje in ápnjenje -a s ( é; ā )
glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast ; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal

ápno -a s ( á )
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno ; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo ; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca ; gašeno apno spojina žganega apna z vodo ; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje ; žgano, živo apno negašeno
agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor ; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež : beliti z apnom / vložiti jajca v apno

apodíktičen -čna -o prid. ( í )
ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka ; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost

apodíktičnost -i ž ( í )
lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost

apoén -a m ( ẹ̑ )
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

apogêj -a m ( ȇ )
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju ; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto

apokalípsa -e ž ( ȋ )
rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta ; pren. atomska apokalipsa

apokalíptičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza ; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve

apókopa -e ž ( ọ̑ )
jezikosl. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:

apokríf -a m ( ȋ )
lit. apokrifen spis: biblični apokrifi

apokrífen -fna -o prid. ( ȋ )
navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen , ponarejen : apokrifen evangelij ; stari apokrifni spisi ; apokrifne knjige ; apokrifno folklorno blago

apokrífnost -i ž ( ȋ )
značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta

apokromát -a m ( ȃ )
fiz. izpopolnjeni akromat:

apokromátičen -čna -o ( á )
pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi

apolíd -a m ( ȋ )
brezdomovinec

apolíničen -čna -o prid. ( í )
knjiž. skladen 1 , umerjen : apolinični tip človeka ; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost

apolíničnost -i ž ( í )
knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike

àpolítičen -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen ; njegova apolitična narava ; njihovo stališče je apolitično

àpolítičnost -i ž ( ȁ-í )
lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost sodobnih glasbenikov / univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti

apologét -a m ( ẹ̑ )
knjiž. kdor brani kako idejo; branilec , zagovornik : biti apologet abstraktne umetnosti ; spadal je med apologete kapitalizma ; apologet krščanstva
rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo

apologétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis ; apologetična knjiga

apologétika -e ž ( ẹ́ )
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko ; pren. apologetika kapitalističnega sistema

apologétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na apologetiko: apologetsko delo

apologíja -e ž ( ȋ )
knjiž. pisni ali ustni zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo ; duhovita, strastna apologija ; apologija človeka ; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti

apólon -a m ( ọ̑ )
zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:

apólonski -a -o prid. ( ọ̑ )
tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti
// apoliničen : apolonski in dionizični tip

apopleksíja -e ž ( ȋ )
1. med. možganska kap: posledice apopleksije
2. gozd. nenadno sušenje drevesa:

apopléktičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik

apopléktik -a m ( ẹ́ )
med. kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej:

aporíja -e ž ( ȋ )
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:

apórt -a m ( ọ̑ )
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:

aposiopéza -e ž ( ẹ̑ )
lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo

apostát -a m ( ȃ )
rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat ; pren. politični apostat

apostazíja -e ž ( ȋ )
rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo ; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic

apóstelj -na [ apostəlj ] m ( ọ̑ )
star. apostol

aposterióren -rna -o prid. ( ọ̑ )
filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja

a posterióri prisl. ( ọ̄ )
filoz. iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori : dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori

apóstol -a m ( ọ̑ )
1. rel. vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa: apostol Peter ; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel
2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru

apostolát -a m ( ȃ )
rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda

apostólik -a m ( ọ̄ )
rel. papež : apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda

apostolováti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani

apostôlski -a -o prid. ( ȏ )
1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi ; Apostolska dela knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature ; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem ; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem

apostôlstvo -a s ( ȏ ) rel.
1. apostolat : udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda
2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve

apostróf -a m ( ọ̑ )
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:

apóstrofa -e ž ( ọ̑ )
lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja

apostrofíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov

apostrofírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril

apotéka -e ž ( ẹ̑ )
lekarna : šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka ; s seboj je vzel tudi priročno apoteko

apotékar -ja m ( ẹ̑ )
lekarnar : po poklicu je bil apotekar ; vzela je bogatega apotekarja

apotékarica -e ž ( ẹ̑ )
1. farmacevtka : nasvet apotekarice
2. star. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica

apotékarski -a -o prid. ( ẹ̑ )
lekarnarski : apotekarski predpisi

apoteóza -e ž ( ọ̑ )
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni ; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja ; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja

apotropêjski -a -o prid. ( ȇ )
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje

apozícija -e ž ( í )
jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:

apozicíjski -a -o prid. ( ȋ )
jezikosl. apozicionalen : apozicijska raba

apozicionálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos

apraksíja -e ž ( ȋ )
med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe:

apreciácija -e ž ( á ) fin.
(po)večanje vrednosti valute, zlasti glede na drugo: preprečiti, ustaviti nadaljnjo apreciacijo ; stopnja apreciacije ; izgubljanje izvozne konkurenčnosti zaradi (prevelike) apreciacije / nominalna, realna apreciacija / izrazita, hitra, močna apreciacija valute

après-ski -ja [ aprè-skí ] m ( ȅ-ȋ )
obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski ; v prid. rabi: après-ski obutev posmučarska obutev

apretêr -ja m ( ȇ )
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem: apreter tkanin, usnja

apretíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin ; sredstvo za apretiranje

apretírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: apretirati tkanine ; apretirati blago proti mokroti

apretúra -e ž ( ȗ )
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja ; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti ; apretura proti mečkanju ; platno brez apreture
2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture

apretúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek

apríl -a m ( ȋ )
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila ; v aprilu mu poteče rok ; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

aprílov -a -o ( ȋ )
pridevnik od april: aprilov sneg

aprílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme ; ti si taka kakor aprilsko vreme

aprióren -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema ; apriorne in izkustvene metode ; njihova trditev je apriorna

a prióri prisl. ( ọ̄ )
knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati ; individualizem a priori zavračamo ; a priori nemogoča stvar
filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori

aprioríst -a m ( ȋ )
pristaš apriorizma: trditve aprioristov

apriorístičen -čna -o prid. ( í )
ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti ; aprioristični predsodki ; zavzemati aprioristično stališče

apriorízem -zma m ( ī )
aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč ; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov ; nevarnost apriorizmov v kritiki
filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva

apriórnost -i ž ( ọ̑ )
značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti

aprobácija -e ž ( á )
adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa

aprobacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok

aprobírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis ; komisija je tezo aprobirala

aproksimácija -e ž ( á )
knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija ; metoda sukcesivne aproksimacije
mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti

aproksimatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov ; podatki so samo aproksimativni ; aproksimativna vrednost

aproksimatívnost -i ž ( ȋ )
knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost: aproksimativnost rezultatov

aproksimírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. približno oceniti, približno določiti: aproksimirati vrednost

à propos [ apropó ] medm. ( ọ̑ )
knjiž. da ne pozabim, saj res: à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni?

apropriácija -e ž ( á )
pravn. prevzem česa v last, prilastitev:

aprovizácija -e ž ( á )
1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo

aprovizacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aprovizacijo: aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek

apsída tudi ápsida -e ž ( ȋ; ȃ )
arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida ; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida

apsidálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek

apsíden tudi ápsiden -dna -o ( ȋ; ȃ )
pridevnik od apsida: apsidna stena

àpsiholóški -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki ni psihološki: apsihološka drama ; apsihološka interpretacija

ár -a m ( ȃ )
ploščinska mera, 100 m 2 : pogozditi petdeset arov [a] zemljišča

ára 1 -e tudi -a m ( ȃ )
zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:

ára 2 -e ž ( ȃ )
zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara: gnezdišča modrih ar

ára 3 -e ž ( á )
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo: dati, plačati, vzeti aro ; vrniti dvojno aro ; ara za njivo ; pet tisoč evrov are

arábec -bca m ( ȃ )
konj arabske pasme: jahal je iskrega arabca

arabéska -e ž ( ẹ̑ )
um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske ; z arabeskami okrašena dvorana ; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
glasb. krajša skladba, navadno klavirska ; kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi

arabésken -kna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od arabeska: arabeskni motiv

arabíst -a m ( ȋ )
strokovnjak za arabske jezike in kulturo:

arabizácija -e ž ( á )
uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi ; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije

arabízem -zma m ( ī ) jezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku: prevod je odpravil nepotrebne arabizme

arábski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik ; arabske države / Združeni arabski emirati
arabski gumi gumiarabikum
mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3 ; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico ; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja

arábščina -e ž ( ȃ )
arabski jezik: prevajati iz arabščine

aragónec -nca m ( ọ̑ )
min. aragonit

aragonít -a m ( ȋ )
min. rudnina rombični kalcijev karbonat:

árak -a m ( ȃ )
v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak

arálija -e ž ( á )
vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo

aramêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik ; odkriti aramejske napise

arancín -a m ( ȋ )
nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini

aranžêr -ja m ( ȇ )
1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer ; aranžer prostora, stanovanja
2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato ; aranžer plesa, slavnosti
glasb. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžêrka -e ž ( ȇ )
1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: po poklicu je aranžerka ; aranžerka cvetja, izložb ; cvetličarka in aranžerka
2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev: aranžerka porok
glasb. prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje: aranžerski ples ; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme

aranžêrstvo -a s ( ȇ )
dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom ; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva

aranžíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov

aranžírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo ; aranžirati izložbo, stanovanje
2. pripravljati , organizirati : aranžirati turistično potovanje
glasb. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžíren -rna -o prid. ( ȋ )
gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka

aranžírka -e ž ( ȋ )
gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka

aranžmá -ja m ( ȃ )
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje ; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma ; klasični žalni aranžmaji ; aranžma iz suhega cvetja ; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev ; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma ; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja ; počitniški, potovalni aranžma v tujini ; povračilo vplačanega aranžmaja ; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma ; finančni, kreditni aranžma ; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo ; godalni aranžma ; aranžma za pihalni orkester ; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja

arašíd -a m ( ȋ )
nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki 2 : gojiti arašide ; jesti, luščiti arašide

arašídov -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arašid: arašidovo maslo ; žlica arašidovega olja

aravkárija -e ž ( á )
vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija

árbiter -tra m ( ȃ )
1. pravn. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra ; občasni, stalni arbiter
2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik ; nastopa kot kulturni arbiter

arbitráren -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij ; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna

arbitrárnost -i ž ( ȃ )
knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja

arbitráža -e ž ( ȃ )
1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo ; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži ; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža
2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža

arbitrážen -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep ; arbitražna komisija ; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli

arbitražêr -ja m ( ȇ )
ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli:

arbítrij -a m ( í )
knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca

arbón -a m ( ọ̑ )
zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus:

arboret gl. arboretum

arborétum -a m ( ẹ̑ )
smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok

arborístika -e ž ( í )
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju: načela sodobne arboristike / študij arboristike

arcníja -e ž ( ȋ )
nav. mn., nižje pog. zdravilo : vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!

àrdičína medm. ( ȁ-ȋ )
nar. gorenjsko izraža podkrepitev trditve: ardičina! je vzkliknil ; ardičina, kako so šli!

àrdigáta medm. ( ȁ-ȃ )
nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana!

ardít -a m ( ȋ )
v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi

àrdún medm. ( ȁ-ȗ )
pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun ; ardun! se je čudil

àrdúš medm. ( ȁ-ū )
pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil ; to je gorelo, arduš

área -e ž ( ā )
knjiž. predel, območje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area

areál -a m ( ȃ )
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje ; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal ; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
biol. areal bukovega gozda ; jezikosl. raziskovati areale posameznih sufiksov

areálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na areal: arealna karta / arealna lingvistika

aréka -e ž ( ẹ̑ )
bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu:

àreligiózen -zna -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja

àreligióznost -i ž ( ȁ-ọ̑ )
lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost:

aréna -e ž ( ẹ̑ )
1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno ; cirkuška arena ; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki ; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni ; razmere v mednarodni, politični areni ; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala

arendátor -ja m ( ȃ )
star. kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:

areométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom ; lestvica areometra

areopág -a m ( ȃ )
zgod. najvišje sodišče v starih Atenah:

arèst -êsta m ( ȅ é )
pog. zapor : aresti so bili polni ; biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta

arestánt in arestànt -ánta m ( ā á; ȁ á )
pog. zapornik , kaznjenec , jetnik : na dvorišče so prišli arestanti s paznikom ; odvesti arestanta

arestántovski -a -o prid. ( á )
pog. zaporniški , kaznjenski , jetniški : arestantovska obleka ; težave arestantovskega življenja

arestántski -a -o prid. ( ā )
pog. zaporniški , kaznjenski , jetniški : arestantska hrana

aretácija -e ž ( á )
glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe ; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije

aretíranec -nca m ( ȋ )
kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca

aretírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi ; aretirati osumljenca, zločinca ; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo

argentán -a m ( ȃ )
metal. zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro

argentínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija

argentít -a m ( ȋ )
min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik:

argó -ja tudi argot -a [ argó -ja ] m ( ọ̑ )
knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja
// zastar. govorica posameznih poklicev, skupin; žargon

árgon in argón -a m ( ȃ; ọ̑ )
kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice

argonávt -a m ( ȃ )
nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov ; mit, legenda, zgodba o argonavtih

argonávtski -a -o ( ȃ )
pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot

argot gl. argo

argumènt -ênta m ( ȅ é )
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog , dokaz : navesti zadostne argumente ; podpreti trditev z argumenti ; močen, prepričljiv, tehten argument ; argumenti za in proti ; kloniti pod težo argumentov
mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka

argumentácija -e ž ( á )
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti ; prepričljiva, protislovna argumentacija ; argumentacija predloga
// dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo ; trditev je brez argumentacije ; znanstvena argumentacija

argumentíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen

argumentírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog ; argumentirati s številkami ; dobro, slabo argumentirati

arháičen -čna -o prid. ( á )
1. starodaven , starinski : arhaični ljudski plesi ; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino
// ekspr. nesodoben , zastarel : arhaični nazori, pojavi
2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost

arháičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki

arháik -a m ( á )
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:

arháika -e ž ( á )
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika

arhaístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza ; arhaistično odrsko okolje

arhaízem -zma m ( ī )
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi

arhaizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik

arhájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog ; arhajska plastika

arhángel -a m ( á )
rel. angel višjega reda; nadangel : arhangel Mihael ; angeli in arhangeli

arhegónij -a m ( ọ́ )
bot. rastlinski ženski spolni organ:

arheológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov

arheologíja -e ž ( ȋ )
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija

arheológinja -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za arheologijo:

arheolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej ; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak

arheópteriks -a m ( ọ̑ )
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič: fosilni ostanki arheopteriksa ; perje arheopteriksa

arhetíp -a m ( ȋ )
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je

arhidiákon -a m ( á )
škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat:

arhidiakonát -a m ( ȃ )
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov

arhiepískop -a m ( ȋ )
v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:

arhierêj -a m ( ȇ )
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja

arhimandrít -a m ( ȋ )
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit

Arhimédov -a -o prid. ( ẹ̑ )
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine

arhipél -a m ( ẹ̑ )
geogr. arhipelag

arhipelág tudi arhipélag -a m ( ȃ; ẹ̑ )
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag ; otok azijskega arhipelaga

arhiprézbiter -ja m ( ẹ̑ )
rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti:

arhitékt -a m ( ẹ̑ )
strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta ; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt ; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo

arhitékten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader ; arhitektna stroka / arhitektna revija

arhitéktka -e ž ( ẹ̑ )
strokovnjakinja za arhitekturo:

arhitektónika -e ž ( ọ́ )
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale ; čudovita arhitektonika spomenika ; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike

arhitektónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse ; arhitektonski vidiki ; arhitektonska ureditev naselja ; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo

arhitéktovski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte: arhitektovsko zborovanje

arhitéktski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj ; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik

arhitektúra -e ž ( ȗ )
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura ; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura ; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe ; arhitektura dramskega dela, skladbe

arhitektúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor ; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt ; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe

arhitráv -a m ( ȃ )
arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov:

arhív -a m ( ȋ )
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen ; hraniti v arhivu ; pregledati in urediti arhiv ; državni, pokrajinski arhiv ; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv ; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv ; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva ; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv

arhiválen -lna -o prid. ( ȃ )
arhivski : uporabljati arhivalne vire ; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol

arhiválije -lij ž mn. ( á ȃ )
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije ; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije ; še ne dovolj raziskane arhivalije

arhivár -ja m ( á )
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja ; arhivar časopisnega podjetja ; društvo arhivarjev / filmski arhivar
biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo

arhivárka -e ž ( á )
strokovna uslužbenka v arhivu: društvena arhivarka ; arhivarka zdravstvenih kartonov / arhitekturna arhivarka

arhivárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na arhivarje: arhivarski tečaj ; arhivarska služba

arhivíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja

arhivírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo

arhivíst -a m ( ȋ )
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti ; sodelovanje arhivistov in kustosov

arhivístika -e ž ( í )
nauk o strokovnem delu v arhivih: razvoj slovenske arhivistike

arhivôlta -e ž ( ȏ )
arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom

arhívski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri ; arhivsko gradivo ; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona

árhont -a m ( ȃ )
pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:

Ariádnin -a -o prid. ( ȃ )
knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov

arianizem gl. arijanizem

aríden -dna -o prid. ( ȋ )
agr., geogr. suh , sušen : aridna območja ; aridna tla / aridno podnebje

árija -e ž ( á )
skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo ; operne arije ; arija Valentina iz opere Faust
glasb. koloraturna arija

arijánec -nca m ( ȃ )
rel. pristaš arijanizma: nastopati proti arijancem

arijanízem tudi arianízem -zma m ( ī )
rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Jezus Kristus ni pravi bog: širjenje arijanizma

arijánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arijanstvo ali arijanizem: arijanski nauk

arijánstvo -a s ( ȃ )
rel. arijanizem : sledovi arijanstva

árijec -jca m ( á )
1. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev

árijka -e ž ( á )
po nacistični ideologiji pripadnica (večvredne) arijske rase: plavolasa arijka ; zakon z arijko

árijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na arijce: arijska rasa / arijski jeziki

arimán -a m ( ȃ )
zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije:

ariózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
glasb. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element ; ariozni monolog v prvem dejanju

aristárh -a m ( ȃ )
knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi

aristófanski -a -o prid. ( ọ̑ )
tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji ; aristofanska komedija

aristokracíja -e ž ( ȋ )
plemiči , plemstvo : angleška aristokracija
// skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija ; meščanska aristokracija ; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta ; pren. duhovna aristokracija

aristokrát -a m ( ȃ )
pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat ; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat ; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet ; pren. duhovni aristokrat

aristokrátičen -čna -o prid. ( á )
aristokratski : novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz

aristokrátičnost -i ž ( á )
aristokratstvo : imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti

aristokratíja -e ž ( ȋ )
pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast:

aristokrátinja -e ž ( ȃ )
aristokratka : lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja

aristokratízem -zma m ( ī )
kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom ; pren. aristokratizem njegove umetnosti

aristokrátka -e ž ( ȃ )
pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko

aristokrátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu ; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke ; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno

aristokrátstvo -a s ( ȃ )
lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem ; pren. aristokratstvo duha

aristotélik -a m ( ẹ̄ )
filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki

aristotelízem -zma m ( ī )
filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma

aristótelovec -vca m ( ọ̄ )
filoz. aristotelik : arabski aristotelovci

aristótelski -a -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena

aritmétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo
mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti ; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna

aritmétik -a m ( ẹ́ )
strokovnjak za aritmetiko:

aritmétika -e ž ( ẹ́ )
veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju

aritmetizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
mat. dati čemu aritmetično obliko: aritmetizirati geometrijski izrek

àrítmičen -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki ni ritmičen: aritmičen ples
med. utrip žile je aritmičen neenakomeren, nepravilen

aritmíja -e ž ( ȋ )
neenakomernost ritma: aritmija verza
med. aritmija srca, žile neenakomerno, nepravilno utripanje

arkáda -e ž ( ȃ )
1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado ; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada ; prebiti si arkado

arkáden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv ; arkadna lopa ; arkadno dvorišče, stopnišče

arkádijski -a -o prid. ( á )
knjiž. preprost , idiličen : arkadijske počitnice v domači vasi ; arkadijsko okolje

arkatúra -e ž ( ȗ )
um. slepi arkadni loki na polstebrih:

arkebúza -e ž ( ȗ )
nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze

arkebuzír -ja m ( í )
nekdaj vojak, oborožen z arkebuzo: mušketirji in arkebuzirji

árktičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na Arktiko: večni led arktičnih pokrajin ; arktična rastlina ; arktična ljudstva / arktična ekspedicija
meteor. arktična zračna gmota

arktíd -a m ( ȋ )
antr. prebivalec Arktike:

Árktika -e ž ( á )
polarno območje okoli severnega tečaja: ekspedicija na Arktiko

armáda -e ž ( ȃ )
1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado ; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska
2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci ; voj. armada kopenska vojska

armáden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na armado: armadni štab ; armadne enote ; armadno povelje
voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah

ármafleks -a m ( ȃ )
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: na taborjenju je dobro imeti armafleks

armatúra -e ž ( ȗ )
1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju ; sanitarna, vodovodna armatura ; armatura parnega kotla ; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča
2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo ; jeklena, lesena, štukaturna armatura ; armatura za balkonsko ploščo ; prerez armature

armatúren -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt ; armaturna palica, zanka ; armaturno železo

arménski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik ; armenska literatura
rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev

ármija -e ž ( á )
nav. ed., publ. oborožene sile države; armada : stopiti v armijo
voj. general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi

armíranobetónski -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na armirani beton: armiranobetonski most ; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija

armírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet ; armirati nosilni steber ; armirati steklo

arnávtski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Arnavte: arnavtski jezik ; bela arnavtska čepica

árnica -e ž ( ȃ )
nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih

árnik -a m ( ȃ )
pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik : jedel je arnike s krompirjem ; suh kot arnik zelo suh

árnika -e ž ( ȃ )
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko
// tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko

árnikov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arniko: arnikov cvet
farm. arnikova tinktura

arogánca -e ž ( ȃ )
ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca!

arogánten -tna -o prid. ( ȃ )
ošaben in predrzen: aroganten človek, nasprotnik / tako početje je arogantno

arogántnež -a m ( ȃ )
aroganten človek: bil je prepirljivec in arogantnež

arogántnost -i ž ( ȃ )
lastnost arogantnega človeka: v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost

aróma 1 -- m ( ọ̑ )
zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma 2 : znal je ceniti pristni aroma čaja

aróma 2 -e ž ( ọ̑ )
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo ; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo ; izboljšati aromo cigarete ; aroma ananasa ; aroma črne kave ; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome ; rumova, sadna, vanilijeva aroma ; izdelek brez umetnih arom

aromát -a m ( ȃ )
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat
// zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma 2 :
kem. spojina, ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev

aromáten -tna -o prid. ( ȃ )
zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak

arómaterapévtski -a -o prid. ( ọ̑-ẹ̑ )
nanašajoč se na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek ; aromaterapevtska kopel / aromaterapevtska masaža

arómaterapíja -e ž ( ọ̑-ȋ )
zdravljenje z eteričnimi olji: celostna nega kože z aromaterapijo

aromátičen -čna -o prid. ( á )
ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj ; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic

aromatizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo ; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek

aromátski -a -o prid. ( ȃ )
1. aromatičen : aromatski dodatki k hrani ; aromatske dišave
2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine

aromúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Aromune: aromunski jezik

arondácija -e ž ( á )
zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje ; razpravljati o arondaciji ; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin

arondacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arondacijo: arondacijski postopek / dobil je arondacijsko odločbo

arondírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive

arpeggio [ arpédžo ] prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio

aršín -a m ( ȋ )
nekdaj ruska dolžinska mera, približno 70 cm: palica, dolga dva aršina

artefákt -a m ( ȃ )
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti ; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina ; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov ; kamniti artefakti ; koliščarski artefakti ; artefakt iz kosti, kremena

arteficiálen -lna -o prid. ( ȃ )
med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus

artél -a m ( ẹ̑ )
v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel

arteriálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arterija 1: arterialne kapilare / arterialna kri

arterializácija -e ž ( á )
med. naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom:

artêrija -e ž ( é )
1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica , utripalnica : kri je curkoma brizgala iz arterije ; pljučna arterija ; preprečiti poapnitev arterij ; kri v arterijah in venah
2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet ; vodna, železniška arterija

artêrijski -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri

artêriosklerótičen -čna -o prid. ( ē-ọ́ )
nanašajoč se na arteriosklerozo: arteriosklerotične spremembe v ožilju / arteriosklerotičen bolnik

artêriosklerótik -a m ( ē-ọ́ )
kdor ima arteriosklerozo:

artêrioskleróza -e ž ( ē-ọ̑ )
poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza

artéški -a -o prid. ( ẹ̑ )
geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda

artézijski -a -o prid. ( ẹ́ )
geogr. arteški : artezijski vodnjak

artičóka -e ž ( ọ̑ )
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke ; nasad artičok

artíkel -kla m ( í )
proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili ; to je zelo iskan artikel ; izvozni, živilski artikli ; artikli za široko potrošnjo ; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel
jezikosl. spolnik ; pravn. člen v starih pravnih besedilih

artikulácija -e ž ( á )
1. jezikosl. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo ; jasna, nejasna artikulacija ; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija

artikulacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi ; artikulacijska napaka
jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov

artikuláren -rna -o prid. ( ȃ )
anat. nanašajoč se na sklep, sklepen: artikularni hrustanec
med. artikularni revmatizem

artikulíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od artikulirati: jasno artikuliranje glasov

artikulírati -am nedov. ( ȋ )
jezikosl. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati ; artikulirati samoglasnike, soglasnike
glasb. pri izvajanju povezovati ali členiti tone

artilêrec -rca m ( ȇ )
artilerist : bil je dober artilerec

artileríja -e ž ( ȋ )
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo ; spopad med ladijsko in obalno artilerijo ; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto ; služiti vojake pri artileriji

artileríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem ; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk ; artilerijski polkovnik ; artilerijska oficirska šola

artileríst -a m ( ȋ )
vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu

artíst -a m ( ȋ )
1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat ; nastop potujoče skupine artistov ; življenje cirkuških artistov
2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist ; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi ; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist

artístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na artiste ali artizem:
a) artistična cirkuška skupina
b) artistična dognanost slike ; dovršena artistična obdelava risanega filma ; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri

artístika -e ž ( í )
1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo
2. artizem : njegova orkestralna artistika

artístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu

artízem -zma m ( ī )
popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma ; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu ; dramaturški artizem ; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem ; igralčev brezkrvni artizem ; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe

ártkíno -a m ( ȃ-ȋ )
1. kino za predvajanje umetniških filmov: dvorana artkina
2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: artkino nikjer na svetu ni državna ustanova

artotéka -e ž ( ẹ̑ )
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko

artrítičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na artritis: artritična bolečina / artritična izrastlina

artrítis -a m ( ȋ )
med. vnetje sklepov: akutni artritis ; revmatični artritis

artróza -e ž ( ọ̑ ) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: artroza je najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka ; imeti artrozo ; artroza kolena / sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni

arzén -a m ( ẹ̑ )
kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom ; elementarni arzen

arzenál -a m ( ȃ )
1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom ; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede ; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike
// tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje
2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala
voj. vojna luka z orožarno in delavnicami

arzenálski -a -o ( ȃ )
pridevnik od arzenal: arzenalska posadka

arzenát -a m ( ȃ )
kem. sol arzenove kisline: z arzenati uničevati rastlinske škodljivce ; natrijev arzenat

arzeníd -a m ( ȋ )
kem. spojina arzena s kovinami: ruda vsebuje arzenide ; srebrov arzenid

arzénik -a m ( ẹ̑ )
zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom
kem. arzenov trioksid

arzénikov -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od arzenik: arzenikov prah

arzénov -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid ; arzenov trioksid ; arzenova kislina ; arzenove spojine, zlitine

ás 1 -a m ( ȃ )
1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase ; vreči asa ; pikov, srčni as
2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as ; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as

ás 2 -a m ( ȃ )
num. bakren rimski novec manjše vrednosti:

ás 3 -a tudi -- m ( ȃ )
glasb. za polton znižani ton a:

às 4 medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila

àsa medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa!

asána in ásana -e ž ( ȃ; ȃ )
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: izvajanje asan ; redna vadba asan

asanácija -e ž ( á )
izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine ; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje

asanacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asanacijo: opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep

asanírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde

ascendénca -e ž ( ẹ̑ )
pravn. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj:

ascendènt 1 -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
pravn. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti

ascendènt 2 -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ ) astrol.
znamenje zodiaka, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak : ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju ; izračun ascendenta ; brat je škorpijon z ascendentom v biku

ascet ipd. gl. asket ipd.

àseksuálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni seksualen, nespolen: popolnoma aseksualna ženska

asekurácija -e ž ( á )
zastar. zavarovanje : socialna asekuracija

asekuránca -e ž ( ȃ )
zastar. zavarovalnina : izplačati asekuranco
// zavarovanje : veliko denarja je dal za asekuranco in zdravnika

asépsa -e ž ( ẹ̑ )
med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
// aseptično stanje, brezkužnost:

aséptičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnišnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice

aséptika -e ž ( ẹ́ )
1. med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2. med. žarg. aseptični oddelek v bolnišnici: ležal je na aseptiki

asertíven -vna -o prid. ( ȋ )
1. trden, odločen: nekateri skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertiven človek se zna vživeti tudi v druge / asertivno vedenje

asertóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi

asésor -ja m ( ẹ̑ )
v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora:

asfált -a m ( ȃ )
zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste ; zaliti z asfaltom jame na cesti ; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal ; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih

asfálten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak ; peljal se je po moderni asfaltni cesti ; asfaltna obloga ; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt ; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin

asfaltêr -ja m ( ȇ )
delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro ; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju

asfaltíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste ; stroj za asfaltiranje

asfaltírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik ; skozi naselje ceste še niso asfaltirali

asfiksíja -e ž ( ȋ )
med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije ; asfiksija novorojenčka

asfodél -a m ( ẹ̑ )
bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:

asignácija -e ž ( á )
fin. pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila

asignacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od asignacija: asignacijska izjava

asignánt -a m ( ā á )
fin. kdor izda asignacijo:

asignát -a m ( ȃ )
1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:

asignatár -ja m ( ā )
fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana:

àsimétričen -čna -o prid. ( ȁ-ẹ́ )
ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz ; asimetrična oblika ; asimetrična razvrstitev
avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino

àsimetríja -e ž ( ȁ-ȋ )
odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov

asimilácija -e ž ( á )
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije ; asimilacija naseljencev v Ameriki ; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje
// zbliževanje , izenačevanje : zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije ; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje
biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje ; jezikosl. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje ; ped. spajanje novih spoznanj s starimi

asimilacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk ; asimilacijska politika ; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov

asimilát -a m ( ȃ )
1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah

asimilatóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture

asimilíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane

asimilírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine ; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma ; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali ; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati ; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati ; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim

asimptóta -e ž ( ọ̑ )
geom. premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla: asimptota hiperbole

asimptótičen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na asimptoto: asimptotična točka ; pren. asimptotično približevanje resnici

asindétičen -čna -o ( ẹ́ )
pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov

asíndeton -a m ( ȋ )
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje

àsinhrón -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora

àsinhrónski -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator ; asinhronski motor

asiriológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za asiriologijo:

asiriologíja -e ž ( ȋ )
veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev:

asírski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost

asisténca -e ž ( ẹ̑ )
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev ; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco
// osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
// pomoč sploh: avtomobilska asistenca ; medicinska, zdravstvena asistenca

asisténčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na asistenco: asistenčni zdravnik / asistenčna pomoč, storitev

asistènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta ; asistent režije / zobni asistent
film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma ; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame ; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu ; asistent na univerzi

asistêntka tudi asisténtka -e ž ( ē; ẹ̄ )
strokovno usposobljena pomočnica, zlasti pri pomembnih opravilih: zobozdravnikova asistentka
// najnižja znanstvena sodelavka na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: asistentka na inštitutu

asistêntski tudi asisténtski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na asistente: asistentski staž ; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi

asistírati -am nedov. ( ȋ )
strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent ; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra ; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši ; asistirati pri režiji ; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju

asíški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Assisi: asiške ulice / knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški

áskar in askár -a tudi -ja m ( ȃ; ȃ )
za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov

áskaris -a m ( ȃ )
med. človeška glista:

askét -a m ( ẹ̑ )
kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket ; srednjeveški asketi ; imel je obraz asketa
rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost

askétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. nanašajoč se na asketiko: asketična literatura, knjiga
2. asketski : asketično življenje / asketična vzgoja

askétika -e ž ( ẹ́ )
nauk o askezi: poglabljati se v asketiko

asketízem -zma m ( ī )
1. asketski način življenja: propagirati asketizem ; iskati rešitev v asketizmu
2. asketika : poglabljati se v asketizem
3. asketstvo : asketizem meniškega življenja

askétka -e ž ( ẹ̑ )
ženska, ki se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: je prava asketka

askétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz

askétstvo -a s ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo ; zaradi asketstva se je odvrnil od njega ; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza

askéza -e ž ( ẹ̑ )
načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel ; iz uživaštva je šel v skrajno askezo ; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo
rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti

askorbínski -a -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina

asociácija -e ž ( á )
1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti ; spomniti se na kaj po asociaciji ; emocionalna, idejna, miselna asociacija ; asociacija predstav ; bogastvo asociacij ; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
2. knjiž. združenje , skupnost : podjetje je proizvodna asociacija ; izključiti dve članici iz asociacije držav ; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
biol. biocenoza, združba ; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje

asociacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu ; pozitivistična asociacijska teorija ; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica

àsociálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem ; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel ; asocialno vedenje

àsociálnež -a m ( ȁ-ȃ )
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: samotar in asocialnež

àsociálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost, značilnost asocialnega človeka: očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti

asociatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces ; asociativno doživljanje ; asociativno povezovanje dogodkov ; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj ; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami

asociatívnost -i ž ( ȋ )
lastnost asociativnega: asociativnost besednih zvez / pesnikova asociativnost ne prepriča
mat. asociativnost vsote

asociíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od asociirati: asociiranje doživljajev

asociírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni ; asociirati predstave ; podobe se pri njem asociirajo nelogično

asonánca -e ž ( ȃ )
lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi

asoníran -a -o prid. ( ȋ )
lit. ki ima asonanco: asonirana kitica

asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m ( ȅ é; ȃ )
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira , zaloga : izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo ; pisan izvozni asortiment ; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment ; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila

asortírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih ; asortirati les

asparágus -a m ( ȃ )
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, bot. Sprengerjev beluš : v sobi je imela košat asparagus ; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus

aspékt -a m ( ẹ̑ )
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik : razprava odpira nove aspekte na probleme ; gledati z določenih, različnih aspektov ; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja ; aspekt problema
astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca ; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid

aspergíl -a m ( ȋ )
rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo : kovinski aspergil

aspidístra -e ž ( ȋ )
vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior:

aspík -a m ( ȋ )
gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik ; postrvi v aspiku

aspirácija -e ž ( á )
nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja , želja : uresničili so svoje politične aspiracije ; visoke aspiracije ; imperialistične, nacionalistične aspiracije ; kulturne, umetniške aspiracije ; tuje aspiracije po naši zemlji
jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih ; med. izsesavanje; vsesavanje ; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev

aspiracíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava
med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi

aspiránt -a m ( ā á )
knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat , pripravnik : mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine
// voj., nekdaj kdor je končal častniško šolo in se poteguje za častniški čin: častniški aspirant

aspirántka -e ž ( ā )
knjiž. ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidatka , pripravnica : predsedniška aspirantka ; aspirantka na avdiciji / aspirantka za Evropsko unijo

aspiráta -e ž ( ȃ )
jezikosl. s pridihom izgovorjen glas:

aspirátor -ja m ( ȃ )
teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj ; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog

aspirín -a m ( ȋ )
zdravilo proti prehladu in bolečinam znamke Aspirin: proti glavobolu je jemal aspirin ; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina

aspirírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto
med. izsesavati; vsesavati

áspra -e ž ( ȃ )
num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:

astát -a m ( ȃ )
kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At:

astátičen -čna -o prid. ( á )
elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti

asténičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi ; pren., ekspr. astenična poezija

asteníja -e ž ( ȋ )
med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija

asténik -a m ( ẹ́ )
med. asteničen človek: bledopolt astenik

asterísk -a m ( ȋ )
tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice: opombe, označene z asteriskom

asteroíd -a m ( ȋ )
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov ; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid ; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov ; padec, trk, udarec asteroida ; kometi in asteroidi

astigmátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko

astigmatízem -zma m ( ī )
1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem
2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici:

ástma -e ž ( ȃ )
bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo
med. bronhialna, srčna astma

astmátičarka -e ž ( á )
ženska, ki ima astmo:

astmátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv

astmátik -a m ( á )
kdor ima astmo, nadušljivec: astmatikom zelo pomaga sprememba okolja

ástra -e ž ( ȃ )
vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster ; gredica z astrami in dalijami
bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus

astragál -a m ( ȃ )
arhit. kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen:

ástrahan -a m ( ȃ )
dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana ; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu
// tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu: meter astrahana
agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko

astrahánka -e ž ( ȃ )
pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko

ástrahanski tudi astrahánski -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik

astrálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet ; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen , nesnoven : astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen , nežen : njeno belo astralno telo

astro... ali ástro... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na
a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom
b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt

ástrofízik -a m ( ȃ-í )
strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov

ástrofízika -e ž ( ȃ-í )
veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles:

ástrofizikálen -lna -o ( ȃ-ȃ )
pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij

ástrofotografíja -e ž ( ȃ-ȋ )
fotografiranje nebesnih teles:

astroláb tudi astrolábij -a m ( ȃ; á )
astron., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument

astrológ -a m ( ọ̑ )
kdor se ukvarja z astrologijo: izkušen, znan astrolog ; vedeževalec, zdravnik in astrolog / dvorni astrolog

astrologíja -e ž ( ȋ )
prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo

astrológinja -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: astrologinja je pripravila tedenski horoskop

astrolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved

ástromedicína -e ž ( ȃ-ȋ )
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: astromedicina v povezavi s klasičnimi metodami zdravljenja

astronávt -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov ; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma

astronávtika -e ž ( á )
veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike

astronávtka -e ž ( ȃ )
ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete: raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka

astronávtski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko

astronóm -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec , zvezdoznanec : ljubiteljski astronom ; fizik, matematik in astronom / kraljevi astronom v Greenwichu

astronómičen -čna -o prid. ( ọ́ )
zastar. astronomski : astronomična veda

astronomíja -e ž ( ȋ )
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje , zvezdoznanstvo : dognanja astronomije
astron. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles

astronómka -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka , zvezdoznanka : ugotovitev ruske astronomke

astronómski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij ; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca ; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata ; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike ; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene ; stroški so dosegli že astronomske številke

asumpcioníst -a m ( ȋ )
rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom:

aškenáz -a m ( ȃ )
pripadnik judovske verske skupnosti, ki izvira iz srednje ali vzhodne Evrope: sefardi in aškenazi

áškrc -a m ( ȃ ) nar. vzhodnoštajersko
1. majhen kos, odrezek: aškrc platna
2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi

ášram -a m ( ȃ ) zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev

áta -a tudi -e m ( á )
v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded

atáka -e ž ( ȃ )
knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka ; ataka oklopnikov ; pren. polemična ataka ; ataka na politiko miroljubne koeksistence

atakírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. naskočiti , napasti 1 : divje so atakirali

atamán -a m ( ȃ )
1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2. zastar. poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov

atamánstvo -a s ( ȃ )
naslov, dejavnost atamana: odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva

ataraksíja -e ž ( ȋ )
filoz. stanje duševne umirjenosti:

atašé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi ; kulturni, trgovinski, vojaški ataše ; ataše ruskega poslaništva

atašêjka -e ž ( ȇ )
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka ; v Ljubljano je prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu

atašêjski -a -o ( ȇ )
pridevnik od ataše: atašejska služba

atavístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana

atavízem -zma m ( ī )
biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem ; pojavi, znaki atavizma ; pren. otresti se atavizmov preteklosti

áte -ta in -ja m ( ā )
nar., v družinskem okolju ata , oče : ali so ate doma? ateta dolgo ni

atebrín -a m ( ȋ )
zdravilo proti malariji znamke Atabrine: imel je celo zalogo kinina in atebrina

ateíst -a m ( ȋ )
kdor ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist
filoz. pripadnik ateizma

ateístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na ateizem, brezbožen: ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja

ateístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki ne priznava boga, brezbožnica: prepričana, zagrizena ateistka

ateízem -zma m ( ī )
tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem
filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga

átej -a m ( ȃ )
nar. koroško, v družinskem okolju ata , oče : atej in mama sta šla k teti

átek átka m ( ȃ )
ljubk. ata , oče : le čakaj, atku bom povedala

àtektóničnost -i ž ( ȁ-ọ́ )
lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike

àtektónski -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament

ateljé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje ; postaviti atelje ; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje
// delavnica obrtnikov: fotografski atelje ; modni atelje salon ; atelje za umetniško fotografijo

ateljêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo ; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje

àtemátičen -čna -o prid. ( ȁ-á )
1. glasb. ki je brez teme, motiva: atematična skladba
2. jezikosl. brezpriponski : atematični glagoli

atenêj -a m ( ȇ )
vznes. znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja

atentát -a m ( ȃ )
morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat ; atentat na predsednika ; poskus atentata ; žrtve atentata ; pren. to je pravi atentat na moralo

atentátor -ja m ( ȃ )
kdor naredi atentat: atentator je izginil ; neznan atentator

atentátorka -e ž ( ȃ )
ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili

aterírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati ; pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost

áteroskleróza -e ž ( ȃ-ọ̑ ) med.
poapnitev in otrdelost arterij: ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt

atést -a m ( ẹ̑ )
uradno pisno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest ; zdravniški atest ; atest o kakovosti moke

atestát -a m ( ȃ )
zastar. spričevalo , potrdilo : kljub dobremu atestatu ni dobil službe

atestírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
izdati atest o čem, potrditi: atestirati material

átetov -a -o ( ā )
svojilni pridevnik od ate ateta:

áti -ja m ( ȃ )
ljubk. ata , oče : ati, kupi mi punčko

aticízem -zma m ( ī )
lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu

átika -e ž ( á )
1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika
2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja

átila -e ž ( ȃ )
nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel

àtípičen -čna -o prid. ( ȁ-í )
knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni ; atipične celice v telesu

átiški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj ; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški

átkov -a -o ( ȃ )
svojilni pridevnik od atek:

atlánt 1 -a m ( ā )
zastar. atlas 1 : brskati po atlantu ; zemljepisni atlant

atlánt 2 -a m ( ā )
um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti ; portal palače z dvema atlantoma

atlántski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora ; atlantsko podnebje
bot. atlantska cedra ; meteor. atlantska fronta ; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni ; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta

átlas 1 -a m ( ā )
zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas ; geografski, zgodovinski atlas ; dialektološki atlas ; anatomski atlas v barvah

átlas 2 -a m ( ā )
svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas ; atlas za podlogo ; obleka iz belega atlasa
// tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu

átlas 3 -a m ( ā )
anat. prvo vratno vretence:

átlasast -a -o prid. ( ā )
atlasen : atlasasti čeveljčki / atlasast sijaj

átlasen -sna -o prid. ( ā )
ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori ; atlasna domača halja ; bila je v beli atlasni obleki ; stol z atlasno prevleko / atlasna polt ; pes z atlasno belo dlako
tekst. atlasna vezava tkanine

átlasov -a -o prid. ( ā )
atlasen : bila je v atlasovi obleki / atlasov blesk
tekst. atlasova vezava

atlét -a m ( ẹ̑ )
športnik, ki se ukvarja z atletiko: nastopili so mladi atleti ; klub ima precej dobrih atletov
// ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat – pravi atlet

atlétika -e ž ( ẹ́ )
šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje: trenirati atletiko ; prvenstvo v atletiki / lahka atletika atletika ; težka atletika ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks

atlétinja -e ž ( ẹ̑ )
športnica, ki se ukvarja z atletiko: naše atletinje so dosegle lepe uspehe

atlétka -e ž ( ẹ̑ )
atletinja

atlétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub ; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami ; atletsko orodje / atletski tip ; ima atletsko postavo ; atletska ramena

atmosfêra -e ž ( ȇ )
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero ; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera ; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero ; zrasel je v kulturni atmosferi ; delo odseva atmosfero časa ; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm 2 ; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm 2
astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo ; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije ; reakcija poteka v dušikovi atmosferi

atmosfêričen -čna -o prid. ( é )
atmosferski : atmosferični pojavi

atmosferílije -lij ž mn. ( í ȋ )
meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam

atmosfêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi ; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi

atól -a m ( ọ̑ )
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika

atóm -a m ( ọ̑ )
najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi: razkrojiti v atome ; atom elementa ; atom vodika ; jedro, zgradba atoma ; teorija atomov ; pren. posameznik je le atom celote ; človek – atom makrokozmosa
fiz. atom v vzbujenem stanju s prebitkom energije

atomáren -rna -o prid. ( ȃ )
kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik
teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku
// zastar. atomski : atomarna energija

atómičen -čna -o prid. ( ọ́ )
zastar. atomističen : atomični nazor

atómika -e ž ( ọ́ )
veda o atomih: naša doba je doba atomike ; strokovnjak za atomiko

atomíst -a m ( ȋ )
pri starih Grkih začetnik, predstavnik atomizma: atomist Demokrit

atomístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov ; atomistična teorija
psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi

atomístika -e ž ( í )
atomika : atomistika je steber moderne fizike
filoz. atomizem

atomizácija -e ž ( á )
teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva ; pren. reševati problem družbene atomizacije ; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti ; atomizacija denarnih sredstev

atomizátor -ja m ( ȃ )
agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik: škropiti sadno drevje z atomizatorjem

atomízem -zma m ( ī )
filoz. nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev: Demokritov atomizem ; epikurejski atomizem

atomizêr -ja m ( ȇ )
teh. priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice; razpršilec , pršilnik : atomizer za škropljenje sadnega drevja ; atomizer za parfum

atomizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot ; atomiziranje in mehaniziranje življenja

atomizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo ; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana ; družba se je vedno bolj atomizirala

atómski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon ; atomski reaktor ; atomska bomba ; atomska podmornica ; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe ; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov ; atomska vojna ; atomsko oboroževanje / atomske države
atomski vek ali atomska doba 20. stoletje ; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma ; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine ; atomska teža atomska masa ; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma ; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu

àtonálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
glasb. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi ; tonalni in atonalni sistem ; atonalna glasba

atonalíst -a m ( ȋ )
skladatelj atonalne glasbe:

àtonálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
1. glasb. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti ; dosežki atonalnosti
// lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe
2. knjiž. neubranost , razbitost : v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza

atóničen 1 -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na atonijo: atonično mišičje

àtóničen 2 -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
jezikosl. ki je brez naglasa; breznaglasen : atonična beseda

atoníja -e ž ( ȋ )
med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca

átov -a -o ( á )
svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič

atrákcija -e ž ( á )
kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost , zanimivost : ta razstava je velika atrakcija ; igralci so postali filmska atrakcija ; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija ; gledališka, športna atrakcija

atrakcíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka

atraktíven -vna -o prid. ( ȋ )
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen , zanimiv : park je zelo atraktiven ; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala ; vodno smučanje, ta atraktivni šport

atraktívnost -i ž ( ȋ )
značilnost atraktivnega; privlačnost , zanimivost : atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti

atráktor -ja m ( á )
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko

atrápa -e ž ( ȃ )
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje: lesene, pločevinaste atrape ; reklamna atrapa ; atrape za filmske scene / pripeljali so atrapo bojne ladje ; atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov ; prave bombe in atrape

atribúcija -e ž ( ú )
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost 1 , kompetenca : odločali so v mejah svojih atribucij

atribút -a m ( ȗ )
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta ; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka , vzdevek : lastiti si atribut izvirnosti ; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut ; mučeniški, svetniški atributi ; žezlo je atribut oblasti
filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava ; jezikosl. prilastek

atributíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek

átrij -a m ( á )
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor

átrijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš

atrófičen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na atrofijo; upadel , usahel : atrofična koža ; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja

atrofíja -e ž ( ȋ )
med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje , usihanje : mišična atrofija ; atrofija kože, organa, živca ; pren. atrofija moralnega čuta

atrofírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati , usihati : koža, mišičje atrofira

atropín -a m ( ȋ )
farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči

áu in àu [ au̯ ] medm. ( ȃ; ȁ )
izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust; prim. av

áua [ au̯a ] medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino: au, aua, nehaj

auč gl. avč

audi -ja [ áu̯di ] m ( ȃ )
tip nemškega osebnega avtomobila: povečati uvoz audijev

aufbiks tudi àvfbíks [ àu̯fbíks ] medm. ( ȁ-ȋ )
nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo!

augsburški -a -o [ áu̯gzburški ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Augsburg: augsburški meščani
rel. augsburška veroizpoved veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu

au pair -- -- [ ọpêr ] m ( ȇ )
1. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: to delo opravljajo au pair ; najeti au pair ; delati kot au pair
2. dejavnost take osebe: au pair je v Veliki Britaniji zelo razširjen ; program au pair

áut – áut [ au̯t – au̯t ] prisl. ( ȃ-ȃ )
knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali – ali : moraš se odločiti: aut – aut

áuva [ au̯va ] medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino: auva, kako boli

áv in àv medm. ( ȃ; ȁ )
izraža telesno bolečino: av, boli ; av, moja noga ; av, av, kako me je ugriznil

avál -a m ( ȃ )
fin. poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo: dati aval

avalíst -a m ( ȋ )
fin. porok, ki je podpisan na menici, menični porok:

aváns -a m ( ȃ )
ekon. akontacija : investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans

avansíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del

avansírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala

avantgárda -e ž ( ȃ )
1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda ; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda
// predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda
2. zastar. prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda

avantgárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj ; avantgardne sile ; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike ; avantgardna glasba ; avantgardna smer v literaturi

avantgardíst -a m ( ȋ )
kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist ; filmski, glasbeni avantgardist

avantgardístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avantgardiste ali avantgardizem: avantgardistični slikarji / avantgardistični film, teater ; njegove avantgardistične težnje

avantgardízem -zma m ( ī )
avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem ; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji

avantgárdnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost

avantúra -e ž ( ȗ )
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture ; pripovedoval je o svojih avanturah ; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture ; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura

avanturíst -a m ( ȋ )
kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist ; mladostni avanturist
// nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: bil je navaden avanturist, ne pa resen poslovnež ; politični avanturist

avanturístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi ; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični ; avanturistična politika

avanturístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki išče, ljubi avanture, pustolovka: je prava avanturistka, ki obožuje potovanja ; popotnica in avanturistka

avanturízem -zma m ( ī )
nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma ; mladostni avanturizem ; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem

avanzíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi

avanzírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati : ali je že avanziral ; avanzirati v praporščaka ; avanziral je za prvega delavca

avanzmá -ja m ( ȃ )
zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje : končno je dočakal avanzma

avárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Avare: avarski napadi

ávatar -ja m ( ȃ )
1. v hinduizmu utelešenje božanstva: milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – ponavadi nekoliko olepševalno – ogledalo

ávba -e ž ( ȃ )
etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo ; ženske v avbah in pečah
// glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo

ávbe medm. ( ȃ )
zastar. joj 2 , ojej : avbe, kod hodi sirota

ávbica -e ž ( ȃ )
glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo: na glavi je imela avbico ; bela avbica ; pletena otroška avbica ; strežajka v avbici in predpasniku

avbriécija -e ž ( ẹ́ )
vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije

ávč in áuč [ au̯č ] medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino: avč, boli! ; med vožnjo na motorju se je kar precej opekla. Avč!
// izraža neprijetno spoznanje: glavni razlog njenega nezadovoljstva je – avč, avč – njena plača

avdícija -e ž ( í )
preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo: kandidat je avdicijo opravil dobro ; pevce so izbrali na posebni avdiciji ; avdicija radijskih napovedovalcev

avdiénca -e ž ( ẹ̑ )
uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco ; biti v avdienci pri papežu ; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci

avdiénčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana

avdio... ali ávdio... prvi del zloženk ( ȃ )
1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega, multimedijskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek
2. nanašajoč se na sluh: avdiometer

avdiofíl -a m ( ȋ )
ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka: pravi, zagrizeni avdiofil

ávdiokaséta -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: poslušati avdiokasete ; posneti na avdiokaseto ; piratska avdiokaseta

ávdioknjíga -e ž ( ȃ-í )
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige ; na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig

avdiométer -tra m ( ẹ̄ )
priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom

ávdion -a m ( ȃ )
elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko:

ávdiotéhnika -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike ; dvorana z vrhunsko video- in avdiotehniko

ávdiovizuálen -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo

avditíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši

avdítor -ja m ( ȋ )
cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja
// v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor

avditórij -a m ( ọ́ )
prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere ; gledališki avditorij ; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija
// poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal ; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju

avdítorski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avditorje: dobiti avditorsko mesto

áve -- m ( ā )
knjiž. avemarija : na vasi je zazvonilo ave

ávemaríja -e ž ( ā-ȋ )
rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni
// molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija : začela je moliti avemarijo

aveníja -e ž ( ȋ )
široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji ; široka avenija

averoízem -zma m ( ī )
filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem

avêrz -a m ( ȇ )
knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo

avêrzija in averzíja -e ž ( é; ȋ )
knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor : čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari ; individualna averzija ; averzija proti moderni glasbi

avfbiks gl. aufbiks

Ávgijev -a -o prid. ( á )
knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor: počisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev ; pren. Avgijev hlev kulturnih razmer

avgít -a m ( ȋ )
min. rudnina temen ali svetlo zelen glinični piroksen:

avgmènt -ênta m ( ȅ é )
jezikosl. predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih: avgment e v grškem aoristu

avgmentatív -a m ( ȋ )
jezikosl. beseda, ki izraža povečanje:

avgúr -ja tudi ávgur -a m ( ū; ȃ )
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost ; antični avgurji ; pren., slabš. politični avgurji

ávgust 1 -a m ( ȃ )
zastar. burkež , klovn : v cirkusu je za avgusta ; želel je igrati neumnega avgusta

avgúst 2 -a m ( ȗ )
osmi mesec v letu: seja bo drugega avgusta ; to delo opravljamo v (mesecu) avgustu / (meseca) avgusta je vroče

avgúst 3 -a m ( ȗ )
zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:

avgústa -e ž ( ȗ )
zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:

avgustêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta: na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij ; avgustejsko obdobje latinske književnosti

avgustinizem gl. avguštinizem

avgústov -a -o prid. ( ȗ )
avgustovski : bil je vroč avgustov dan ; avgustovo sonce

avgústovski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na avgust 2 : zrak avgustovskih noči ; članek je izšel v avgustovski številki ; žgoče avgustovsko sonce / tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina

avguštínec -nca m ( ȋ )
menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec
rel. bosonogi avguštinci

avguštinízem in avgustinízem -zma m ( ī )
filoz. filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština:

avguštínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avguštince ali avguštinizem: avguštinski samostan / avguštinsko mišljenje

aviácija -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo : poslovna, civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic
// voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: slovenska aviacija ; častnik pri aviaciji

aviacíjski in aviácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na aviacijo; letalski : aviacijsko podjetje / aviacijske vojaške enote

aviáren -rna -o prid. ( ȃ )
med., navadno v zvezi aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco / povzročitelj aviarne influence je virus

aviátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aviatike ali aviatiko; letalski : aviatična šola / aviatični inštitut

aviátik -a m ( á )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec : nekdanji aviatik
// kdor je v letalski službi:

aviátika -e ž ( á )
veda o letenju z letali, letalstvo:

aviátiški -a -o prid. ( á )
zastar. letalski : aviatiška šola

ávio... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na letala ali letalstvo: aviotransport

avión -a m ( ọ̑ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo : avion kroži, pristane ; sestrelili so več sovražnih avionov ; odleteti z avionom ; dvomotorni avion

aviónika -e ž ( ọ́ )
letalska elektronika: sodobna avionika ; reaktivno letalo so nadgradili z avioniko vojaških lovcev

aviónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na avion; letalski : avionski motor, radar / avionska pošiljka ; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč

áviotranspórt -a m ( ȃ-ọ̑ )
transport z letali: aviotransport narašča

àvirulénten -tna -o prid. ( ȁ-ẹ̑ )
med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi

a vísta prisl. ( ȋ )
fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista / menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi ; v prid. rabi: a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti

àvitaminóza -e ž ( ȁ-ọ̑ )
med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: nevarna avitaminoza / avitaminoza C zaradi manjkanja vitamina C

àvitaminózen -zna -o ( ȁ-ọ̑ )
pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje

avivírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov:

avíza -e ž ( ȋ )
knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: poslati, prejeti avizo
žel. obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje

avizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. obvestiti , opozoriti : aviziral sem ga pravočasno
žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti

avízo -a m ( ȋ )
knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: dostaviti avizo
fin. menični avizo ; rad. avizo uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji

ávkcija -e ž ( á )
ekon. dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču: kupiti, prodati na avkciji umetniških del, starin ; dnevne, mesečne avkcije ; rezultati avkcije trimesečnih, dvanajstmesečnih zakladnih menic ; ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna ; tenderji in avkcije / dobrodelna avkcija

ávkcijski tudi avkcíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
nanašajoč se na avkcijo: avkcijska prodaja ; avkcijska pravila ; avkcijsko trgovanje

avksiliáren -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž., zastar. pomožen : avksiliarne knjigovodske knjige
med. avksiliarno dihalno mišičje

avksín -a m ( ȋ )
biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin

avktoriálen -lna -o prid. ( ȃ )
lit. nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca: avktorialna pripoved / avktorialni pripovedovalec

ávla -e ž ( ȃ )
velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli ; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli ; avla gledališča, kina, postaje
arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik

ávnojski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade

avokádo -a m ( ȃ )
tropski sadež hruškaste oblike: jesti avokado

avokádov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avokado: avokadov namaz ; avokadova krema ; avokadovo olje

avokádovec -vca m ( ȃ )
tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hruškaste oblike:

ávra -e ž ( ȃ )
1. med. neugodni občutek pred napadom epilepsije, migrene: migrena z avro
2. energijsko polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka / ekspr. avra skrivnostnosti ; v njihovih očeh je izgubil avro vsevednega filozofa

avreóla in avréola -e ž ( ọ̑; ẹ̑ )
svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo ; bleščeča, zlata avreola ; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola ; pren., knjiž. drži se ga avreola nedotakljivosti ; nadel si je mučeniško avreolo ; nezaslužena avreola ; romantična avreola pisateljevih junakov

avreomicín -a m ( ȋ )
farm. antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam:

ávričen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avro 2: avrična plast ; avrično polje / avrična energija

avríkelj -klja m ( í )
bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula: cvetoči avrikelj

avripigmènt -ênta m ( ȅ é )
min. rudnina rumeni arzenov sulfid:

avskultácija -e ž ( á )
med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca

avskultánt -a m ( ā á )
nekdaj sodniški pripravnik: služboval je kot avskultant

avskultatóričen -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na avskultacijo: avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid

avskultírati -am nedov. ( ȋ )
med. preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati: avskultirati pljuča

avspícija -e ž ( í ) nav. mn., knjiž.
1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj
2. zastar. pokroviteljstvo , varstvo : delo poteka pod predsednikovimi avspicijami

avstralopítek -a m ( ȋ )
antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov: kosti avstralopiteka ; potomci, predniki avstralopiteka

avstrálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica ; avstralska volna

avstrijakánt in avstrijakànt -ánta m ( ā á; ȁ á )
slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta ; zagrizen avstrijakant

avstrijakántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost

avstrijakántstvo -a s ( ā )
slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo

avstrijánski -a -o prid. ( ȃ )
zastar. avstrijski : avstrijanski denar ; avstrijanska zemlja

avstríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak ; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh
// nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar ; avstrijska krona / avstrijski Slovani

avstríjstvo -a s ( ȋ )
državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo

avstríjščina -e ž ( ȋ )
avstrijska nemščina: govoriti avstrijščino

ávstro- prvi del zvez ( ȃ )
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

avstro... ali ávstro... prvi del zloženk ( ȃ )
1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob
2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem

avstrofíl -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo:

avstrofílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika

avstrofílstvo -a s ( ȋ )
avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu

ávstromarksíst -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja

ávstromarksístičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program ; avstromarksistična teorija

ávstromarksízem -zma m ( ȃ-ī )
politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma

ávstroógrski -a -o prid. ( ȃ-ọ̄ )
nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije

ávstroslavíst -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist

ávstroslavízem -zma m ( ȃ-ī )
v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma

ávša -e ž ( ȃ )
ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša ; ta avša mu je verjela ; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo

ávšast -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. neumen , nespameten : ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo ; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja

ávšica -e ž ( ȃ )
ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!

ávt in out -a [ áu̯t ] m ( ȃ )
šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt ; metanje iz avta / sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor

avtárkičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država ; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele ; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje

avtarkíja -e ž ( ȋ )
ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo ; gospodarska avtarkija ; obsojati politiko avtarkije ; pren. duhovna, kulturna avtarkija

avtarkízem -zma m ( ī )
ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem

ávten -tna -o prid. ( ȃ )
zastar. avtomobilski : avtna cesta ; avtno olje

avténtičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. ki izvira od avtorja; pristen , izviren : avtentičen podpis, rokopis, spis ; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen ; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz ; avtentično poročilo o nesreči
2. ki se ujema z originalom; natančen , točen 1 : avtentičen prepis pogodbe ; avtentičen prevod
glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ; pravn. avtentična listina ; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen

avténtičnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost , verodostojnost : dokazal je avtentičnost pisma ; avtentičnost besedila ; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda

avtíst -a m ( ȋ ) psiht.
kdor ima avtizem: nekateri avtisti imajo izjemne motorične, matematične, likovne, glasbene in druge sposobnosti ; odrasli avtist ; pomoč otrokom avtistom

avtístičen -čna -o ( í )
pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje

avtízem -zma m ( ī )
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma ; simptomi, znaki avtizma ; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma ; pojav, uganka avtizma

ávto -a m ( ȃ )
avtomobil : voziti avto ; sesti v avto ; otrok je pritekel pred avto ; gasilski, škropilni avto ; poklicali so rešilni avto ; osebni, tovorni, vojaški avto
rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
// osebni avtomobil: spet ima nov avto ; karamboliran avto prodam

avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem
a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtoštopar, avtostrada
b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik

avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen ; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika ; avtomat, avtomatizacija

ávtoagresíven -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avoagresivni občutki ; avtoagresivno dejanje, vedenje

ávtoalárm -a m ( ȃ-á )
zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: avtoalarm lahko opremimo tudi s senzorji nagiba vozila ; namestiti avtoalarm ; sprožiti avtoalarm

ávtoalármen -mna -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na avtoalarm: avtoalarmni sistem ; avtoalarmna naprava

ávtobiográf -a m ( ȃ-ȃ )
kdor (na)piše avtobiografijo:

ávtobiográfičen -čna -o prid. ( ȃ-á )
avtobiografski : avtobiografično delo

ávtobiográfičnost -i ž ( ȃ-á )
lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost

ávtobiografíja -e ž ( ȃ-ȋ )
popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo ; zanimiva avtobiografija ; odlomek iz avtobiografije

ávtobiográfski -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo: v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov ; avtobiografski roman ; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja

ávtoblínda -e ž ( ȃ-ȋ )
voj. žarg. oklopni avtomobil: kolona tankov in avtoblind

ávtobómba -e ž ( ȃ-ọ̑ )
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba : v mestu je eksplodirala avtobomba

ávtobus -a m ( ȃ )
večji avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro ; zamuditi avtobus ; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu ; izletniški, lokalni avtobus ; avtobus mestnega prometa ; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo ; tirni avtobus motorni vlak, ki sestoji iz enega vagona

ávtobusar in avtobúsar -ja m ( ȃ; ȗ ) pog.
voznik avtobusa: avtobusar se je trčenju poskušal izogniti ; mestni avtobusarji

ávtobusen -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtobus: avtobusni promet ; avtobusna vožnja / avtobusna postaja ; uvedli so novo, redno avtobusno progo ; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje

avtocamp ipd. gl. avtokamp ipd.

ávtocenzúra -e ž ( ȃ-ȗ )
knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura:

ávtocésta in ávto césta -e ž ( ȃ-ẹ́ )
cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto ; zapeljati z avtoceste / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
// nekdaj široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb

ávtocésten -tna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
nanašajoč se na avtocesto: avtocestni odsek ; avtocestna povezava ; gradnja avtocestnega omrežja

ávtocistêrna -e ž ( ȃ-ȇ )
tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno ; nafto so pripeljali z avtocisterno ; avtocisterna s prikolico

ávtocitát -a m ( ȃ-ȃ )
sklic na lastno besedilo: avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo

avtodafé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem ; avtodafe na mestnem trgu ; pren. knjiga je doživela avtodafe

ávtodestruktíven -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven: avtodestruktivno dejanje, vedenje

ávtodidákt -a m ( ȃ-ȃ )
knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk 1 : skladateljski avtodidakt ; avtodidakt v slikarstvu

ávtodidáktičen -čna -o prid. ( ȃ-á )
nanašajoč se na avtodidakte: avtodidaktično znanje / avtodidaktična metoda

ávtodóm in ávto dóm -a m ( ȃ-ọ̑ )
tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom

ávtodómar -ja m ( ȃ-ọ̑ )
kdor biva v avtodomu, navadno na dopustu, oddihu: ponudba v kampu za avtodomarje

ávtodrezína -e ž ( ȃ-ȋ )
žel. avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil

avtodróm -a m ( ọ̑ )
posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom

ávtodvigálo -a s ( ȃ-á )
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: cisterno so dvignili s pomočjo avtodvigala ; upravljalec avtodvigala ; izpit za avtodvigalo

ávtoeléktričar -ja m ( ȃ-ẹ̑ )
kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar

ávtoeléktričen -čna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor ; avtoelektrični izdelki

ávtofurgón -a m ( ȃ-ọ̑ )
zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon
// zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom

ávtogaráža -e ž ( ȃ-ȃ )
garaža (za avtomobile): ima svojo avtogaražo

avtogén -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. med. ki izvira iz lastnega telesa: avtogeni transplantat
2. zastar. samoroden , samonikel : avtogeni in umetni pojavi
psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev ; teh. avtogeno rezanje ; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje

ávtogenéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj:

avtogénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
teh. avtogen : avtogensko varjenje

ávtogír tudi ávtožír -a [ prva oblika tudi áu̯tožír ] m ( ȃ-ȋ )
aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila:

ávtogól -a m ( ȃ-ọ̑ )
šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo ; izgubili so z avtogolom

avtográf -a m ( ȃ )
1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika
2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe
// zastar. avtogram : vnet zbiralec avtografov

avtografírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru
// razmnoževati tekst strojepisno, litografsko:

avtográfski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir ; avtografsko črnilo

avtográm -a m ( ȃ )
svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme ; lov na avtograme

ávtogúma -e ž ( ȃ-ȗ )
avtomobilska guma: izdelava avtogum

ávtohíša -e ž ( ȃ-í )
podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil: avtohiša nudi triletni brezplačni servis in nadomestno vozilo v času servisiranja

avtohtón 1 -a m ( ọ̑ )
knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin , praprebivalec : avtohtoni so se umikali priseljencem

avtohtón 2 -a -o prid. ( ọ̑ )
ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač , prvoten : avtohtoni narodi ; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren , samonikel : avtohton umetniški izraz ; avtohtona poezija

avtohtónost -i ž ( ọ̑ )
značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja

avtohtónski -a -o prid. ( ọ̑ )
avtohton 2 : avtohtonski narodi / avtohtonsko pojmovanje

ávtoimúnski -a -o prid. ( ȃ-ȗ )
nanašajoč se na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunski sistem ; avtoimunska bolezen ; avtoimunsko obolenje

ávtoindustríja -e ž ( ȃ-ȋ )
avtomobilska industrija:

ávtointoksikácija -e ž ( ȃ-á )
med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje

ávtoizvóšček in ávto izvóšček -čka m ( ȃ-ọ̑ )
zastar. voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil

ávtokámp tudi avtocamp -a [ druga oblika áu̯tokámp in áu̯tokêmp ] m ( ȃ-ȃ; ȃ-ȇ )
kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp ; prehoden avtokamp

ávtokámping in avtocamping -a [ druga oblika áu̯tokámping- in áu̯tokêmping- ] m ( ȃ-ȃ; ȃ-ȇ )
kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp : restavracijo bodo postavili v bližini avtokampinga

ávtokár -a m ( ȃ-ȃ )
star. velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta

ávtokarikatúra -e ž ( ȃ-ȗ )
karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo ; duhovita avtokarikatura

ávtokárta -e ž ( ȃ-ȃ )
karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto ; te kraje boste našli tudi na avtokarti Slovenije

avtokefálen -lna -o prid. ( ȃ )
rel., v Pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne

avtokefálnost -i ž ( ȃ )
rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost Srbske pravoslavne cerkve

avtokláv -a m ( ȃ )
teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih

ávtoklepár in ávto klepár -ja m ( ȃ-á )
kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar

ávtokolóna -e ž ( ȃ-ọ̑ )
kolona avtomobilov: prehitevati avtokolono ; vojaška avtokolona

ávtokozmétika -e ž ( ȃ-ẹ́ )
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov: prodajati avtokozmetiko ; uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo

avtokracíja -e ž ( ȋ )
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo ; borili so se proti avtokraciji ; samoodločba narodov je negacija avtokracije ; pren. avtokracija v podjetju

avtokrát -a m ( ȃ )
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata

avtokrátičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim ; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode

avtokratízem -zma m ( ī )
avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo

avtokrátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem ; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje

ávtokrítičen -čna -o prid. ( ȃ-í )
kritičen do samega sebe; samokritičen : kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut

ávtokrítičnost -i ž ( ȃ-í )
lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost : pomanjkanje avtokritičnosti

ávtokrítika -e ž ( ȃ-í )
kritika samega sebe; samokritika : odklanja objektivnost in avtokritiko ; med njimi je premalo avtokritike

ávtolíčar in ávto líčar -ja m ( ȃ-ȋ )
ličar avtomobilov: izučen avtoličar

avtológen -gna -o prid. ( ọ̑ ) med.
ki izvira iz lastnega telesa; avtogen : avtologne celice ; zdravniki so se odločili za avtologno presaditev ; avtologno tkivo / avtologno zdravljenje

avtomácija -e ž ( á )
avtomatizacija : avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo ; razvoj avtomacije

avtomát -a m ( ȃ )
1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati ; steklenice polnijo z avtomati ; elektronski avtomat ; računski, telefonski avtomat ; avtomat za zavijanje cigaret ; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala ; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / bančni avtomat bankomat
voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela ; avtomat je igral stare popevke ; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate ; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone ; avtomat za vozovnice, znamke
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati

ávtomateriál -a m ( ȃ-ȃ )
material, rezervni deli za avtomobile: skladišče avtomateriala

avtomátičen -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji ; avtomatične prestave, zavore ; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala ; avtomatično prevajanje ; avtomatično usmerjanje prometa
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti ; avtomatična valorizacija pokojnin ; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi ; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične

avtomátičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj

avtomátik -a m ( á )
vozilo z avtomatskim menjalnikom: razstavljeni model je avtomatik s klimo, z usnjenimi sedeži in dobrim ozvočenjem / motor avtomatik

avtomátika -e ž ( á )
teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika ; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo
// veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko

avtomatizácija -e ž ( á )
glagolnik od avtomatizirati:
a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija ; avtomatizacija proizvodnje ; avtomatizacija telefonskih central ; napredovanje avtomatizacije
b) avtomatizacija gibanja

avtomatízem -zma m ( ī )
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu ; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem ; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem

avtomatizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet ; v tovarni so večino strojev avtomatizirali ; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral

avtomátka -e ž ( ȃ )
zastar. avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami

avtomátski -a -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik ; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife ; avtomatska telefonska centrala ; zgradili so novo avtomatsko pekarno ; avtomatska meteorološka postaja
aer. avtomatski pilot avtopilot ; voj. avtomatska puška ; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi ; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami

ávtomeháničen -čna -o ( ȃ-á )
pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica

ávtomehánik -a m ( ȃ-á )
mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik

ávtomehánika -e ž ( ȃ-á )
dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko
// nauk o ustroju avtomobilov:

avtomobíl -a m ( ȋ )
cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile ; avtomobil znamke Fiat ; avtomobil s prikolico ; ličar avtomobilov ; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil / avtomobil bomba avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba
voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem ; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah
// osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet ; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil

avtomobílček -čka m ( ȋ )
1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku ; poltovorni avtomobilčki
2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami

avtomobílen -lna -o prid. ( ȋ )
avtomobilski : avtomobilna industrija

avtomobilíst -a m ( ȋ )
kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro ; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač

avtomobilístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avtomobiliste ali avtomobilizem: avtomobilistični šport ; avtomobilistična revija ; avtomobilistično prvenstvo

avtomobilístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki vozi avtomobil, zlasti osebni: mlada avtomobilistka

avtomobilízem -zma m ( ī )
kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja ; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma ; športni avtomobilizem ; razvoj avtomobilizma

avtomobílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor ; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis ; avtomobilska cesta ; avtomobilska industrija / avtomobilski park ; avtomobilski salon ; avtomobilska kolona ; avtomobilski promet ; avtomobilska dirka ; avtomobilska nesreča
ptt avtomobilska pošta nekdaj pošta, ki posluje v avtomobilu

ávtomontáža -e ž ( ȃ-ȃ )
montaža, sestavljanje avtomobilov:

ávto-móto tudi ávtomóto -- v prid. rabi ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub ; avto-moto dirke ; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije

avtonómen -mna -o prid. ( ọ̄ )
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike ; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen , samostojen : avtonomni razvoj narodnih literatur ; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje

avtonomíja -e ž ( ȋ )
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo ; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost , samostojnost : zagotovljena je avtonomija osebnosti ; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov ; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije

avtonomíst -a m ( ȋ )
pristaš avtonomizma:

avtonomístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti ; avtonomistične težnje ; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države

avtonomizácija -e ž ( á )
uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji

avtonomízem -zma m ( ī )
politično gibanje za avtonomijo: avtonomizem se je čedalje bolj krepil

avtonómnost -i ž ( ọ̄ )
lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine ; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti

ávtoodpàd -áda m ( ȃ-ȁ ȃ-á )
prostor za zbiranje izrabljenih avtomobilov: zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih je zelo veliko ; nelegalni avtoodpad
// podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: avtoodpadi lahko odkupujejo izrabljena in poškodovana vozila ; lastnik zasebnega avtoodpada

ávtopárk -a m ( ȃ-ȃ )
vsi avtomobili kakega podjetja: podjetje ima močen avtopark / šef avtoparka

ávtopilót -a m ( ȃ-ọ̑ )
aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko

ávtoplášč in ávto plášč -a m ( ȃ-á )
avtomobilski plašč: zamenjati avtoplašč

ávtoplín -a m ( ȃ-ȋ )
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje ; cena avtoplina ; vozilo na avtoplin

ávtopodjétje in ávto podjétje -a s ( ȃ-ẹ̑ )
podjetje za prevoz z avtomobili:

ávtopoétika -e ž ( ȃ-ẹ́ )
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: antologija predstavlja vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij / čas izrazitih avtopoetik

ávtopopravljálnica in ávto popravljálnica -e [ tudi au̯topoprau̯ljau̯nica ] ž ( ȃ-ȃ )
delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma

ávtoportrét -a m ( ȃ-ẹ̑ )
portret samega sebe, lastna podoba: naslikal je avtoportret ; slikarjev avtoportret ; pren. avtoportret je naravnost mojstrsko napisan

ávtoprálnica in ávto prálnica -e ž ( ȃ-ȃ )
delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico

ávtoprevózen -zna -o prid. ( ȃ-ọ̄ )
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozno podjetje

ávtoprevóznik in ávto prevóznik -a m ( ȃ-ọ̑ )
kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom: privatni avtoprevozniki

ávtoprevózniški -a -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozniško podjetje / združenje avtoprevozniških delavcev

ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s ( ȃ-ọ̑ )
podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
// dejavnost avtoprevoznikov:

ávtopromèt in ávto promèt -éta m ( ȃ-ȅ ȃ-ẹ́ )
avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet ; vozišče za avtopromet / nekdaj Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje

avtopsíja -e ž ( ȋ )
1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije ; orisati stanje na podlagi avtopsije
2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo ; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve ; avtopsija trupla

ávtor -ja m ( ā )
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj ; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje ; anonimni avtor ; sodobni avtorji ; dramski avtor ; avtor razprave, romana ; avtor filma, simfonije / avtor članka ; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov ; avtor tehničnih izboljšav ; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev

ávtorádio -a m ( ȃ-ȃ )
radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio

ávtoreferát -a m ( ȃ-ȃ )
knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat

ávtoremónten -tna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na remont avtomobilov: avtoremontna in servisna delavnica

ávtorica -e ž ( ā )
ženska, ki ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtorica obravnava socialno vprašanje ; znana avtorica ; avtorica članka, knjige, romana
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtorica projekta in mentorica

avtoritárec -rca m ( ȃ )
pristaš avtoritarizma: bil je fanatičen avtoritarec

avtoritáren -rna -o prid. ( ȃ )
osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip

avtoritarízem -zma m ( ī )
avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu

avtoritárnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev

avtoritatíven -vna -o prid. , avtoritatívnejši ( ȋ )
nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov
// avtoritaren : avtoritativni režim ; avtoritativna politika

avtoritatívnost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost ; odrekajo mu avtoritativnost ; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede

avtoritéta -e ž ( ẹ̑ )
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto ; to mu jemlje avtoriteto ; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu ; zastavil je vso svojo avtoriteto ; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta sodstva, institucij
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta ; priznavajo ga za avtoriteto ; on je največja avtoriteta v atomski fiziki

avtoritéten -tna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo

avtorizácija -e ž ( á )
uradno dovoljenje; potrdilo , pooblastilo : dobiti avtorizacijo za gradnjo
pravn. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične
// zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana

avtorizacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina

avtorizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati avtorizacijo; potrditi , pooblastiti : avtorizirali so nov proizvodni postopek
zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana

ávtorjev -a -o ( ā )
svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman ; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis

ávtorka -e ž ( ā )
avtorica : avtorka romana

ávtorski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture ; objava avtorskega dela / avtorski honorar ; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev ; pravn. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic ; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev ; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov ; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj

ávtorskopráven -vna -o prid. ( ā-ā )
nanašajoč se na avtorsko pravo: avtorskopravni problemi

ávtorstvo -a s ( ā )
dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo ; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice

ávtosalón -a m ( ȃ-ọ̑ )
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon ; lastnik avtosalona
// razstava novih modelov avtomobilov: avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu ; ženevski avtosalon

ávtosédež -a m ( ȃ-ẹ̑ )
sedež za prevažanje otrok v avtomobilu: pritrditi avtosedež ; pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih

ávtosêrvis -a m ( ȃ-ȇ )
servis (za avtomobile): avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis na pregled, v popravilo

avtostop ipd. gl. avtoštop ipd.

ávtostráda -e ž ( ȃ-ā )
avtocesta : peljati se po avtostradi ; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke–Milano

ávtosugestíja -e ž ( ȃ-ȋ )
sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije

ávtosugestíven -vna -o ( ȃ-ȋ )
pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje

ávtošóla in ávto šóla -e ž ( ȃ-ọ̑ )
šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo

ávtošpórt -a m ( ȃ-ọ̑ )
avtomobilski šport: v avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti

ávtoštòp -ópa in avtostòp -ópa m ( ȃ-ȍ ȃ-ọ̄ )
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtoštopom ; potovati z avtoštopom ; iti na avtoštop

ávtoštópar in ávtostópar -ja m ( ȃ-ọ̑ )
kdor potuje z avtoštopom: avtoštopar je stal ob cesti ; med potjo je pobral dva avtoštoparja

ávtoštóparka in ávtostóparka -e ž ( ȃ-ọ̑ )
ženska, ki potuje z avtoštopom: ustaviti avtoštoparki ; ob cesti je stala skupina avtoštopark

ávtotáksi -ja m ( ȃ-ȃ )
osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi : najeti, poklicati avtotaksi ; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi ; v prid. rabi: organizirali bodo avtotaksi službo

avtotipíja -e ž ( ȋ )
tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki
// kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše

avtotomíja -e ž ( ȋ )
zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke:

ávtotransfúzija in ávtotransfuzíja -e ž ( ȃ-ú; á-ȋ ) med.
nadomeščanje izgube krvi z vnaprej odvzeto lastno krvjo: odločiti se za avtotransfuzijo ; pozitivni učinki avtotransfuzije

ávtotranspórt -a m ( ȃ-ọ̑ )
transport z avtomobili:

avtotrófen -fna -o prid. ( ọ̑ )
biol. ki se hrani samo z anorganskimi snovmi: avtotrofni organizem ; avtotrofna rastlina

ávtovakcína -e ž ( ȃ-ȋ )
med. cepivo iz bakterij bolnika samega:

ávtovlák in ávto vlák -a m ( ȃ-ȃ )
težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake

ávtozvéza in ávto zvéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
zastar. avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana–Ig

avtožir gl. avtogir

azalêja -e ž ( ȇ )
okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje ; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens ; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum

azbést -a m ( ẹ̑ )
snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom ; zaščitna obleka iz azbesta
// min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest ; naravne zaloge azbesta

azbéstcemènt -ênta m ( ẹ̑-ȅ ẹ̑-é )
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi, tesnil: strešne kritine iz azbestcementa

azbéstcemênten -tna -o prid. ( ẹ̑-ē )
ki je iz azbestcementa: proizvodnja azbestcementnih izdelkov ; azbestcementna cev, plošča / azbestcementna kritina

azbésten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki ; azbestna cev ; azbestna lepenka ; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken

azbestóza -e ž ( ọ̑ ) med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: vdihovanje azbestnih vlaken povzroča azbestozo ; oboleti za azbestozo ; zastopnica bolnikov z azbestozo

ázbuka -e ž ( ȃ )
ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke

aziját tudi aziát -a m ( ȃ )
nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel azijat / vidi se, da je brezčuten azijat

azijátski tudi aziátski -a -o prid. ( ȃ )
nav. slabš. azijski : necivilizirana azijatska dežela / poševne azijatske oči / azijatske navade surove, divje

azijátstvo tudi aziátstvo -a s ( ȃ )
nav. slabš. značilnost azijatskega: surovo azijatstvo ; poteze, polne azijatstva

ázijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države ; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije

azíl -a m ( ȋ )
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil ; prosil je za azil pri veleposlaništvu ; kršiti, priznati pravico do azila
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil ; azil za stare ljudi

azilánt -a m ( ā á )
kdor prosi, dobi (politični) azil: begunci in azilanti

azilántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na azilante: azilantske pravice ; razprava o azilantski problematiki ; azilantska zakonodaja

azilántstvo -a s ( ā )
pojav ali dejstvo, da kdo prosi, dobi (politični) azil: ukvarja se s pravicami žensk, razvojnimi politikami, begunstvom in azilantstvom

azílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na azilante ali azil: azilni dom / skupna evropska azilna politika ; področje azilnega prava

azílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi

ázimut -a m ( ȃ )
geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut ; azimut 40°

ázo... prvi del zloženk ( ȃ )
kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: azobenzol / azobarvila in azo barvila

àzóik -a m ( ȁ-ọ́ )
geol. del arhaika, iz katerega ni organskih ostankov:

azórski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Azore: azorski otok
meteor. azorski anticiklon

aztéški -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar ; azteška civilizacija, kultura ; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi ; azteški bojevniki ; azteški koledar ; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu ; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov

azúr -a m ( ȗ )
knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin
// nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru

azúren -rna -o prid. ( ȗ )
knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo ; azurno nebo

azurít -a m ( ȋ )
min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino:

ážija -e ž ( ā )
zastar. ažio

ážio -a m ( ā )
fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev:

ažiotáža -e ž ( ȃ )
špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi:

ažúr 1 -a m ( ȗ )
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom ; prt z ažurom
tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz ; v prid. rabi: ažur stroj

ažur 2 prisl. , gl. à jour

ažúren 1 -rna -o prid. ( ȗ )
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo ; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni

ažúren 2 -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na ažur 1 : ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom

ažurírati 1 -am nedov. in dov. ( ȋ )
adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo

ažurírati 2 -am nedov. in dov. ( ȋ )
obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt

ažúrnost -i ž ( ȗ )
adm. lastnost, značilnost ažurnega 1 : poživiti ažurnost evidence ; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost