á 1 -- in -ja m ( ā )
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a ; mali a ; veliki A ; od a dalje ; dva a-ja ; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ; od a do ž od začetka do konca, vse ; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima ; mat. 2a + 3b

á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A ; razdalja od točke A do B ; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice ; med. krvna skupina A ; vitamin A ; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba ; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji ; a-mol izhodiščni molov tonovski način ; jezikosl. a-osnova ajevska osnova ; med. A-vitamin

à 2 [ à in á ] prisl. ( ȁ; ȃ )
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

à 3 člen. ( ȁ )
pog. izraža veliko mero povedanega; ali 1 , to : a bo gledal!

a 4 člen. , pog.
uvaja vprašanje; ali 1 , kaj 4 : a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

a 5 vez. , knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , toda , vendar : prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj ; to so besede, a ne dejanja ; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel ; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko ; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in , pa 2 : sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

á 6 in à medm. ( ā; ȁ )
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

a... ali à... predpona v sestavljenkah ( ȁ )
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost ; asepsa, ateizem

ábak tudi ábakus -a m ( ȃ )
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

abalienácija -e ž ( á )
alienacija

abalienacíjski -a -o prid. ( ȋ )
alienacijski : abalienacijski proces

abbé -ja [ abé -êja ] m ( ẹ̑ ȇ )
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

abc tudi abecé -- [ prva oblika abẹcé in abəcə̀ ] m ( ẹ̑; ə̏ )
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda : učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

abderít -a m ( ȋ )
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

abderítski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

abderítstvo -a s ( ȋ )
ekspr. omejenost , ozkosrčnost : v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

abdicírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

abdikácija -e ž ( á )
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

abdikacíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

abdómen -mna tudi -a m ( ọ̄ )
anat. trebuh : bolečine v abdomnu
// zool. zadek

abdominálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus

abdúkcija -e ž ( ú )
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

abece gl. abc

abecéda -e ž ( ẹ̑ )
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet ; klicati dijake po abecedi ; urediti po abecedi ; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo ; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati ; spoznati abecedo medicine

abecédar 1 -ja m ( ẹ̑ )
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

abecedár 2 -ja m ( á )
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

abecédarček -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

abecédarica -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. učenka, ki se uči abecede:

abecédarski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

abecédarstvo -a s ( ẹ̑ )
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

abecéden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov ; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven , temeljen : menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecédno prisl. :
abecedno urejen seznam

abecedírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

abecédnica -e ž ( ẹ̑ )
zastar. prvo berilo, abecednik:

abecédnik -a m ( ẹ̑ )
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik ; brati iz abecednika

abecédniški -a -o ( ẹ̑ )
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

ábelstvo -a s ( ā )
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

aberácija -e ž ( á )
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

aberacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

abesínski -a -o prid. ( ȋ )
etiopski : abesinska kultura

àbiogenéza -e ž ( ȁ-ẹ̑ )
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

àbiótičen -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

àbiótski -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ ) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja ; biotski in abiotski stres

abisálen -lna -o prid. ( ȃ )
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski , globokomorski : abisalni sedimenti

abituriènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ ) knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

abituriêntka tudi abituriéntka -e ž ( ē; ẹ̄ ) knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije

abituriêntski tudi abituriéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

ablácija -e ž ( á )
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

ablaktácija -e ž ( á )
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

áblativ -a m ( ȃ )
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

áblativen -vna -o ( ȃ )
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

àbnormálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden , nepravilen : to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

àbnormálno prisl. :
otrok ima abnormalno veliko glavo

àbnormálnost -i ž ( ȁ-ȃ )
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost , nepravilnost : pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

abnórmen -mna -o prid. ( ọ̑ )
1. abnormalen : abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

abnormitéta -e ž ( ẹ̑ )
abnormalnost : čustvene abnormitete

abnórmnost -i ž ( ọ̑ )
abnormalnost : abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

abolícija -e ž ( í )
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

abolicíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

abolicioníst -a m ( ȋ )
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

abolicionístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci ; abolicionistično gibanje

abolicionízem -zma m ( ī )
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

abolírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

abonènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik : biti abonent ; abonenti imajo popust ; sprejemati abonente ; menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B

abonêntka tudi abonéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica 2 : abonentka prestižnih revij
♦ gled. abonentka je podaljšala abonma

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika ; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

aboníranec -nca m ( ȋ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik : gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

abonírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano ; abonirati se v gledališču

aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami

abonmá -ja m ( ȃ )
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma ; opera razpisuje abonmaje ; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma ; abonma reda B

abonmájski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert ; abonmajska predstava / abonmajski razpis

aborigin tudi aborídžin -a [ prva oblika aborígin in aborídžin ] m ( ȋ )
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [ prva oblika aboríginski in aborídžinski ] prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost ; aboriginska skupnost ; aboriginska plemena

abortírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
med. imeti abortus; splaviti 1 : ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

abortív -a m ( ȋ )
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

abortíven -vna -o prid. ( ȋ ) med.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

abórtus -a m ( ọ̑ )
med. prekinitev nosečnosti; splav 1 : imela je že več abortusov ; naredili so ji abortus ; spontan, arteficialni abortus ; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg , zvrg

ábota -e ž ( á )
star. nespamet , neumnost : takšna ljubosumnost je največja abota ; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

áboten -tna -o prid. ( á )
star. nespameten , neumen : ne bodi abotna / pregnati abotne misli ; abotno početje

ábotno prisl. :
abotno govoriti

ábotnež -a m ( á )
star. aboten človek, neumnež:

ábotnica -e ž ( á )
star. abotna ženska, neumnica:

ábotnik -a m ( á ) star.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

ábotnost -i ž ( á )
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost , neumnost : pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti ; izbij ji abotnosti iz glave

ábraham in Ábraham -a m ( ȃ ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama ; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

ábrahamka -e ž ( ȃ ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki ; mladostna abrahamka

Ábrahamov -a -o prid. ( ȃ )
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let ; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

ábrahamovec -vca m ( ȃ ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu ; srečanje abrahamovcev ; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

ábrahamovka -e ž ( ȃ ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah ; mladostna, živahna abrahamovka

abrakadábra -e ž ( ȃ )
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

ábranek -nka m ( ȃ )
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

abrazíja -e ž ( ȋ )
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

abrazíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov ; abrazijska obala / abrazijski instrument

abrazív -a m ( ȋ )
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

abreviatúra -e ž ( ȗ )
okrajšava : ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk ; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

abrúpten -tna -o prid. ( ȗ )
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

ABS -- in -a [ abẹès in abeès -êsa ] m ( ȅ ȇ ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS ; štirikolesni pogon z ABS-om ; prvi del zloženk: ABS-sistem ; ABS-volan ; ABS-zavore

abscés -a m ( ẹ̑ )
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

abscísa -e ž ( ȋ )
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

abscísen -sna -o ( ȋ )
pridevnik od abscisa: abscisna os

absénca -e ž ( ẹ̑ )
izostanek , odsotnost : dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest

absénčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od absenca:

absentírati se -am se dov. in nedov. ( ȋ )
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev

absentízem -zma m ( ī )
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju ; ugotavljanje vzrokov absentizma

absínt -a m ( ȋ )
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint ; čaša absinta

absolúcija -e ž ( ú )
rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza : dati, dobiti absolucijo

absolut gl. absolutum

absolúten -tna -o prid. ( ȗ )
1. popoln , vsestranski : absoluten mir ; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen , nesporen : absoluten prvak ; absolutna premoč
3. neomejen , absolutističen : absolutni vladar ; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega ; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti ; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura ; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino ; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov ; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova ; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd ; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak ; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m 3 zraka

absolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno ; ima absolutno prav ; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne ; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

absolutíst -a m ( ȋ )
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

absolutístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim ; absolutistična vlada

absolutizácija -e ž ( á )
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

absolutízem -zma m ( ī )
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem ; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

absolutizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

absolutizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati ; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolutizíran -a -o:
absolutizirane ideje

absolútnost -i ž ( ȗ )
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja ; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

absolutórij -a m ( ọ́ )
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

absolútum in absolút -a m ( ȗ )
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

absolvènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete

absolvêntka tudi absolvéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture

absolvêntski tudi absolvéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od absolvent: absolventski večer

absolvírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati , preštudirati : absolvirati snov za prvi razred

absolvíran -a -o:
absolviran učiteljiščnik

absorbíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

absorbírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz. sprejemati vase; vpijati , vsrkavati : les absorbira vlago ; absorbirati pline, svetlobo ; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo ; mesto je absorbiralo vse priseljence ; absorbirati znanje tujih jezikov ; to delo ga je vsega absorbiralo

absórpcija -e ž ( ọ́ )
fiz. vpijanje , vsrkavanje : absorpcija plinov, svetlobe, žarkov ; sposobnost absorpcije ; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

absorptíven -vna -o prid. ( ȋ )
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

absorptívnost -i ž ( ȋ )
sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa

abstinénca -e ž ( ẹ̑ )
odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco ; zakonska abstinenca ; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba , nesodelovanje : abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

abstinénčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika ; abstinenčno društvo

abstinènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent ; popoln, strog abstinent

abstinêntka tudi abstinéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka

abstinêntski tudi abstinéntski -a -o ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres ; abstinentsko društvo

abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s ( ē; ẹ̄ )
abstinenca

abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. ( ȋ )
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge ; abstinira že devet let ; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač

abstrahíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

abstrahírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti ; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer

abstrákcija -e ž ( á )
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije ; znanstvena abstrakcija ; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija ; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

abstrákten -tna -o prid. , abstráktnejši ( ȃ )
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten : abstrakten pojem ; abstraktna predstava o nečem ; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki ; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren , nejasen : govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstráktno prisl. :
ne zna abstraktno misliti

abstraktíst -a m ( ȋ )
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

abstraktíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten : abstraktiven pojem

abstraktízem -zma m ( ī )
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:

abstráktnež -a m ( ȃ )
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

abstráktnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost ; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

abstráktum tudi abstrákt -a m , mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m ( ȃ )
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ jezikosl. abstraktni samostalnik

abstrúzen -zna -o prid. ( ȗ )
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog ; abstruzna domislica ; abstruzno izražanje

abstrúznost -i ž ( ȗ )
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

absúrd -a m ( ȗ )
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd ; privesti do absurda ; voditi v absurd ; očiten absurd / drama absurda ; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

absúrden -dna -o prid. ( ȗ )
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok ; absurdna meja ; absurdna trditev ; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdno prisl. :
absurdno groteskni ton drame

absúrdnost -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja ; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd : privesti stvar do absurdnosti

abulíja -e ž ( ȋ )
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:

abundánca -e ž ( ȃ )
zelo velika množina česa; obilje , preobilje : abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

abundánten -tna -o ( ȃ )
pridevnik od abundanca: abundantno potenje

abuzíven -vna -o ( ȋ )
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

abúzus -a m ( ȗ )
knjiž. zloraba : abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

a cappella -- [ akapéla ] v prid. rabi ( ẹ̑ )
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba

accelerando [ ačelerándo ] prisl. ( ȃ )
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

accidens -a [ ákcidens ] m ( ȃ )
akcidenca

acétaldehíd -a m ( ẹ̑-ȋ )
kem. aldehid ocetne kisline; etanal : v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

acetát -a m ( ȃ )
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat ; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

acetáten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno

acetíl -a m ( ȋ )
kem. radikal ocetne kisline:

acetilén 1 -a m ( ẹ̑ )
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen ; varjenje z acetilenom in kisikom

acetílen 2 -lna -o ( ȋ )
pridevnik od acetil: acetilna celuloza ; acetilna skupina

acetilénka -e ž ( ẹ̑ )
svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko ; bela svetloba acetilenk

acetilénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec ; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

acetílsalicílen -lna -o prid. ( ȋ-ȋ )
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:

acetón -a m ( ọ̑ )
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom ; raztopljen v acetonu ; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

acetónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

acid -a [ êsid- ] m ( ȇ )
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila ; v prid. rabi: acid house ; acid jazz ; acid rock

acíden -dna -o prid. ( ȋ )
kem. ki tvori z bazo 2 sol; kisel : acidna raztopina
♦ agr. acidna tla ; med. acidni želodčni sok

acídnost -i ž ( ȋ )
kem. lastnost acidne snovi; kislost : acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal ; med. določati acidnost želodčnega soka

acidofílen -lna -o prid. ( ȋ )
bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili

acidóza -e ž ( ọ̑ )
med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo

àcíkličen -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

a conto in a kónto [ akónto ] prisl. ( ọ̑ )
ekon. na račun: plačati a conto

acrylan gl. akrilan

ačìh medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

àd prisl. ( ȁ )
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1 ; ad čl. 2 zakona

ad acta [ adákta ] prisl. ( ȃ )
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta ; pren. stvar je ad acta

adagio [ adádžo ] prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi : igrati adagio

adagio -a m
stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio ; Beethovnovi adagi

adamít -a m ( ȋ )
rel. pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:

Ádamov in Adámov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol ; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi ; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

ádamovec in adámovec -vca m ( ȃ; ȃ )
zastar. Adamovo jabolko:

adaptabílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ

adaptabílnost -i ž ( ȋ )
sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

adaptácija -e ž ( á )
1. preureditev , prenovitev : adaptacija starih zgradb ; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba , predelava : radijska adaptacija teksta ; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije ; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

adaptacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

adápter 1 -ja m ( ā )
teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: brezžični, električni, stični adapter ; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje ; adapter za plošče h kameri za zvite filme

adaptêr 2 -ja m ( ȇ )
kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike

adaptírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preurediti , prenoviti : lokale so ustrezno adaptirali ; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti 1 , predelati : adaptirati scenarij
2. prilagoditi , prilagajati : adaptirati organe na spremenjeno okolje ; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran -a -o:
adaptirani prostori

adekvát -a m ( ȃ )
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

adekváten -tna -o prid. , adekvátnejši ( ȃ )
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz ; truditi se za adekvaten prevod ; dati vsebini adekvatno obliko ; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátno prisl. :
adekvatno se izraziti

adekvátnost -i ž ( ȃ )
ustreznost , enakovrednost , ujemanje : truditi se za adekvatnost izraza ; gre za adekvatnost s predpisom

adenóm -a m ( ọ̑ )
med. žlezna bula: adenom ščitnice

adépt -a m ( ẹ̑ ) knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno ; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

adherénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
med. sprijet , zlepljen , zraščen : adherentna pljučna mrena

adhezíja -e ž ( ȋ )
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

adhezíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice ; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

adhezíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov

adhezívnost -i ž ( ȋ )
fiz. sposobnost za adhezijo:

ad hoc [ athók tudi athòk ] prisl. ( ọ̑; ȍ )
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija ; v prid. rabi: ad hoc sestanek

adiabáta -e ž ( ȃ )
fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:

adiabáten -tna -o prid. ( ȃ )
fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem

adiabátno prisl. :
adiabatno izoliran plin

adiabátičen -čna -o prid. ( á )
fiz. adiabaten

adícija -e ž ( í )
mat. seštevanje : adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje , sestavljanje : ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

adicíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija

ádidaska -e ž ( ȃ ) nav. mn., pog.
športni copat: nositi adidaske ; obuti ponošene adidaske ; trenirka in adidaske

adíjo medm. ( ȋ )
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo ; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil ; izplačaš ga in adijo si se ga znebil ; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

ad infinítum prisl. ( ȋ )
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum ; in tako naprej ad infinitum

adíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adirati:

adírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat. seštevati : adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

aditív -a m ( ȋ ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov ; dovoljena, priporočena količina aditivov

aditíven -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje

ádjektiv -a m ( ȃ )
jezikosl. pridevnik

ádjektiven -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. pridevniški : adjektivni atribut

adjektivizácija -e ž ( á )
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:

adjektivizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:

adjúnkt -a m ( ȗ )
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

adjustíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga

adjustírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjustíran -a -o:
popolnoma adjustirana pošiljka

adjutánt -a m ( ā á )
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

adjutántski -a -o ( ā )
pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti

adjutantúra -e ž ( ȗ )
v nekaterih državah adjutantski urad:

adjútum -a m ( ȗ )
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

adjuvánten -tna -o prid. ( ȃ ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija ; adjuvantno zdravljenje

adlátus -a m ( ȃ )
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus ; pren. kritik in njegov adlatus

ad líbitum prisl. ( ȋ )
knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ glasb. izvajati skladbo ad libitum

adligát -a m ( ȃ )
biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat

administrácija -e ž ( á )
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje , uprava : državna administracija ; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica ; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije

administracíjski -a -o ( ȋ )
pridevnik od administracija: administracijsko delo

administratíva -e ž ( ȋ )
organ za vodenje upravnih poslov; administracija : to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

administratívec -vca m ( ȋ )
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci

administratíven -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat ; administrativna razdelitev na občine ; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili ; administrativno planiranje
♦ zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj ; dveletna administrativna šola

administratívno prisl. :
administrativno določene cene

administrátor -ja m ( ȃ )
1. kdor upravlja; upravnik , upravitelj : administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator ; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

administrátorka -e ž ( ȃ )
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence ; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema

administrátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na administratorje: administratorski posli / rač. administratorski dostop, račun

administrátorstvo -a s ( ȃ )
upravništvo , upraviteljstvo : čas njegovega administratorstva je potekel

administratúra -e ž ( ȗ )
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

administríranje -a s ( ȋ )
glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje ; administriranje projekta ; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika ; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov

administrírati -am nedov. ( ȋ )
upravljati : administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije ; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik

admirál -a m ( ȃ )
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

admiralitéta -e ž ( ẹ̑ )
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

admirálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na admirale: admiralski čin ; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko ; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

admirálstvo -a s ( ȃ )
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta : britansko admiralstvo

adnéks -a m ( ẹ̑ )
med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi

adnotácija -e ž ( á )
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:

ad oculos [ adókulos ] prisl. ( ọ̑ )
knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

adolescénca -e ž ( ẹ̑ )
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

adolescénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

adolescènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

adónis -a m ( ọ̑ )
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

adópcija -e ž ( ọ́ )
posvojitev

adoptánt -a m ( ā á )
kdor koga posvoji; posvojitelj : adoptant in adoptiranec

adoptíranec -nca m ( ȋ )
kdor je posvojen; posvojenec

adoptíranje -a s ( ȋ )
posvojitev : ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice ; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav

adoptírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti : želel je tega otroka adoptirati ; pren. domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíran -a -o:
adoptirana hči

adoptíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče ; njegov adoptivni sin

adorácija -e ž ( á )
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

adráš -a m ( á )
bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika

adréma -e ž ( ẹ̑ )
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi ; adrema novinarjev

adrenalín -a m ( ȋ )
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu ; tekmovalni adrenalin ; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

adrenalínec -nca m ( ȋ )
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem ; kolesarske steze za družine in adrenalince

adrenalínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adrenalin: adrenalinski šport ; adrenalinska disciplina ; adrenalinska vožnja ; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
♦ med. adrenalinske žleze

adrésa -e ž ( ẹ̑ ) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov : napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

adresánt -a m ( ā á )
kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

adresár -ja m ( á )
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju ; gospodarski adresar ; adresar mesta Ljubljane

adresát -a m ( ȃ )
prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel

adréselj -slja m ( ẹ́ )
nar. dresen 1 :

adrésen -sna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

adresírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti : adresirati pismo ; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

ádrica -e ž ( ā )
nar. koroško ruta 1 , rutica 1 : na glavi je imela židano adrico

ádrija -e ž ( ā )
tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije

adrijánski -a -o prid. ( ȃ )
zastar. jadranski : sinje adrijansko morje

adsorbènt -ênta tudi -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

adsorbíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od adsorbirati:

adsorbírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik

adsórpcija -e ž ( ọ́ )
fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini

adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

adsorptíven -vna -o prid. ( ȋ )
fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi

adsorptívnost -i ž ( ȋ )
fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa

adstrát -a m ( ȃ )
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

adstríngens -a m ( ȋ )
farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin sta adstringensa

adulár -ja m ( ȃ )
min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:

adút -a m ( ȗ )
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut ; imam v rokah še močen adut ; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva ; skriti adut

adútinja -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja ; glavna adutinja ; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

adútka -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami ; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

advènt -ênta m , mest. ed. tudi advéntu ( ȅ é )
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

advênten tudi advénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̑ )
nanašajoč se na advent: adventni čas ; prva adventna nedelja / adventne pesmi

adventíst -a m ( ȋ )
pripadnik adventizma:

adventístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki

adventístka -e ž ( ȋ )
pripadnica adventizma:

adventíven -vna -o prid. ( ȋ )
bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek ; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod

adventízem -zma m ( ī )
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma

advêrb -a m ( ȇ )
jezikosl. prislov : adverb časa, kraja

adverbiálen -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. prisloven : adverbialno določilo

adverzatíven -vna -o prid. ( ȋ )
nasproten , nasprotujoč : adverzativna mnenja
♦ jezikosl. adverzativno priredje protivno priredje

advokát -a m ( ȃ )
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik : izročiti zadevo advokatu ; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej ; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

advokátinja -e ž ( ȃ )
odvetnica : kot advokatinja je branila političnega zapornika

advokátka -e ž ( ȃ )
odvetnica : advokatka na področju človekovih pravic

advokátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na advokate; odvetniški : advokatski posli ; advokatska pisarna

advokatúra -e ž ( ȗ )
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi ; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk ( ȇ; ȃ )
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

aeróben -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje

aeróbičen -čna -o prid. ( ọ̄ )
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja ; aerobična vadba, vaja

aeróbika -e ž ( ọ̄ )
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko ; vaditelj aerobike

aerobióza -e ž ( ọ̑ )
biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:

aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek ; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih ; aerodinamične linije letala ; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámično in áerodinámično prisl. :
aerodinamično oblikovano vozilo

aêrodinámika in áerodinámika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

aerodróm -a m ( ọ̑ )
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče : civilni, vojaški aerodrom

aerodrómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aerodrom; letališki : aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik

aerofág -a m ( ȃ )
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:

aerofagíja -e ž ( ȋ )
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

aêrofotografíja in áerofotografíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:

aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

aerogén -a -o prid. ( ẹ̑ ) med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb ; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aerogéno prisl. :
bolezen se širi aerogeno

aêrohidroplán in áerohidroplán -a m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

aêroklúb in áeroklúb -a m ( ȇ-ȗ; ȃ-ȗ )
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

aêrolínija in áerolínija -e ž ( ȇ-í; ȃ-í )
redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo

aerolít -a m ( ȋ )
petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:

aerologíja -e ž ( ȋ )
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:

aerolóški -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja

aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o ( ȇ-á; ȃ-á )
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni

aêromehánika in áeromehánika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o silah in gibanju plinov:

aerométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov:

aêromíting in áeromíting -a m ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

aeronávt -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:

aeronávtičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

aeronávtika -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

aeroplán -a m ( ȃ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo : aeroplan se dvigne, kroži ; dvomotorni aeroplan ; ropot aeroplana

aeroplánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aeroplan; letalski : aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

aêroposnétek in áeroposnétek in aêro posnétek in áero posnétek -tka m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
fotografski posnetek iz zraka:

aêrosnémanje -a s ( ȇ-ẹ̑ )
snemanje iz zraka: izvedli so barvno aerosnemanje ; pridobivati podatke z aerosnemanjem

aerosól -a m ( ọ̑ )
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

aerostát -a m ( ȃ )
aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon , zrakoplov : dvigniti se v stratosfero z aerostatom

aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk ; pionir aerostatične dejavnosti

aêrostátika in áerostátika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

aêrotáksi in áerotáksi -ja m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem ; športna letala uporabljajo kot aerotaksije ; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

aêroterapíja in áeroterapíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
med. zdravljenje z zrakom:

aêrotranspórt in áerotranspórt -a m ( ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑ )
prevoz z letali: razvoj aerotransporta

aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

afazíja -e ž ( ȋ )
med. izguba sposobnosti govorjenja:

àfebrílen -lna -o prid. ( ȁ-ȋ )
med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik

afékcija -e ž ( ẹ́ )
knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje

afékt -a m ( ẹ̑ )
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt ; to je rekel, storil v afektu ; silovit afekt ; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

afektácija -e ž ( á )
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija ; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

afektíran -a -o prid. ( ȋ )
nenaraven , izumetničen : ta človek je zelo afektiran ; govoriti z afektiranim glasom ; afektirana ženska ; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano prisl. :
afektirano govoriti

afektíranost -i ž ( ȋ )
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost , izumetničenost : njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju ; modna afektiranost

afektíven -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija ; afektivno dejanje ; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

afektívnost -i ž ( ȋ )
lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila

afélij -a m ( ẹ́ )
astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:

afêra -e ž ( ȇ )
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero ; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

aferáštvo -a s ( ȃ ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb

aferéza -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:

aferíst -a m ( ȋ )
knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist

afežêjevka -e ž ( ȇ )
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:

afgáni -ja m ( ȃ )
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah

aficírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran -a -o:
aficirano področje
♦ med. aficiran organ

àfigurálen -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten , brezpredmeten , abstrakten

afiliácija -e ž ( á )
ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke

afiliírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon. pridružiti , pripojiti : komunalno banko afiliirati k narodni

afiliíran -a -o:
afiliirano podjetje

afín -a -o prid. ( ȋ )
geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki

afíno prisl. :
afino povezane tvorbe

afinitéta -e ž ( ẹ̑ )
1. podobnost , sorodnost : med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta ; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje , naklonjenost : čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo ; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

afinitéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila

afínost -i ž ( ȋ )
geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb

afirmácija -e ž ( á )
uveljavitev , utrditev , potrditev : prvo mesto je za igralca velika afirmacija ; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo ; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma ; kulturna, politična, umetniška afirmacija ; družabna, mednarodna afirmacija ; afirmacija na mednarodnem torišču ; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev